V nedeljo, 22. avgusta bo v Šentjurju veliko gasilsko slavje. Šentjurska gasilska četa bo praznovala osemdesetletnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo v soboto slavnostna seja in koncert godbe na pihala, v nedeljo pa bo zborovanje z razvitjem društvenega prapora in gasilski nastop.
Šentjursko gasilsko društvo pa ni samo eno najstarejših društev v republiki, ampak tudi eno najbolj agilnih, za kar gre največja zasluga tovarišu Feliksu Smoli, predsedniku društva in članu okrajne gasilske zvezo. Ob priliki proslave osemdesetletnice bo tudi proslava dograditve dodatnega gasilskega poslopja, v katerem bo manjša dvorana za prireditve in enodružinsko stanovanje za hišnika.
Že pred sto leti so v Šentjurju mislili na ustanovitev gasilskega društva, glavni pobudnik je bil takratni trgovec Franc Kartin, ki v svojem dnevniku piše o pripravah za ustanovitev požarne obrambe. Do ustanovitve je prišlo leta 1874. Prvi predsednik društva je bil usnjar Alojz Kavlih. Po letu 1900 so v društvu uvedli slovenski uradni jezik, takrat so zgradili tudi gasilski dom v gornjem trgu. Po prvi vojni se je gasilstvo zelo razširilo, društvo je zgradilo nov dom in nabavilo avtomobil. Vendar se je v društvenem življenju močno odražal vpliv klerikalizma.
Po zadnji vojni je prevzel poveljstvo Feliks Smola, stari, predvojni predsednik je padel kot talec. Tudi prva leta po vojni je društvo politično slabo delalo. Leto 1951 pa pomeni dokončen preobrat, zmagala je napredna skupina in tako je danes gasilsko društvo v Šentjurju ne samo zelo popularno, ampak tudi zelo agilno. Je to prvo društvo v republiki, ki je imelo ženski odsek.
Savinjski vestnik, 20. 8. 1954
