Tik pred prazniki so se v Bistrici ob Sotli slavnostno odprla vrata nove šolske zgradbe, imenovane po materi predsednika republike, Mariji Broz, sreča in ponos kraja, kjer je nekaj časa obiskoval osnovno šolo tudi mladi Josip Broz, zgradbe, kjer bodo mladi Obsoteljci imeli na voljo osem učilnic, športno igrišče, kuhinjo, tri kabinete in vrsto spremljajočih prostorov z vzgojno varstveno ustanovo in knjižnico.
Nekaj tisočglava množica se je v predprazničnih dneh zbrala na robu bistriško kumrovške kotanje iz vseh krajev Obsotelja in Kozjanskega pa tudi iz bližnjega hrvatskega Zagorja ter občin celjske regije, med njimi tudi Sergej Kraigher, Lidija Sentjurčeva, Andrej Marine, Franc Šetinc, Boris Baudek, sekretar predsedstva sabora SR Hrvatske Braco Ivekovič, predsednik ZZB NOV Hrvatske Ivica Gretič pa Albert Jakopi – Kajtimir in oba kiparja, Antun Augustinčič ter Vladimir Herljevič, ki sta naredila kip Titove matere in ga podarila šoli ter vrsta družbeno političnih delavcev iz vseh občin celjske regije.
Začetek velikega praznovanja – z njim so Obsoteljci počastili tudi dan OF in 1. maj – je bila pravzaprav otvoritev prenovljenega doma Titove matere v Trebčah, kjer so uredili muzej, ki bo kot pomemben etnografski spomenik poslej gotovo zelo zanimiv za čedalje številnejše obiskovalce spominskega parka Kumrovec – Trebče.
Potem ko je Franc Rautner, predsednik sveta KS Bistrica ob Sotli pozdravil vse navzoče, so domačini Marta Stadler, Ivan Kunej in Ivan Jazbec po bogatem kulturnem programu izročili predstavnikom pionirjev ključe nove šole, kjer si bo poslej nabiralo znanje okoli 270 učencev.
Šola, »zaradi katere sta naš ponos in radost toliko večja, saj jo povezujemo z imenom Marije Broz, matere velikega prijatelja otrok, našega dragega predsednika Tita,« kot je dejala na svečanosti Majda Poljanšek, predsednica republiškega komiteja za izobraževanje, je veljala 30 milijonov dinarjev (cena časopisa 5 din, op.), gradili pa so jo dve leti s sredstvi republiške izobraževalne skupnosti, občin celjske regije pa tudi s sredstvi krajevnega samoprispevka.
Kot smo že zapisali v eni, prejšnjih številk našega tednika, so se bistriški učenci zelo razveselili opreme za kabinet tehničnega pouka, ki jim ga je podaril tovariš Tito pa tudi fonolaboratorija, darila krajnske Iskre in ljubljanskega I M P.
Z viharnim ploskanjem spremljano navdušenje je vzvalovilo sicer mirno dolinico, ko so prebrali pozdravno pismo z najlepšimi željami in zahvalo dragemu predsedniku Titu.
Šola bo ne le krepak korak naprej v razvoju še pred leti zelo nerazvitega Obsotelja, pač pa tudi pomemben prispevek pri uresničitvi Titove vizije o enakih možnostih za vse.
Novi tednik, 10. 5. 1979
