V prejšnji številki smo že poročali o predavanju in razpravi na temo: Razvoj Slovenije do leta 2000, s poudarkom na dolgoročnem razvoju občine Šentjur. Razpravo so pripravili mladinci, predaval pa je direktor projekta Slovenije 2000, Emil-Milan Pintar. Ker je bilo predavanje med Šentjurčani izredno odmevno, smo se odločili, da nekaterim razmišljanjem namenimo več prostora.
Emil-Milan Pintar je s svojim predavanjem zainteresiral vse navzoče, z nekaterimi izsledki raziskave, pa jih je naravnost osupnil. Zato omenimo nekatere med njimi, kljub temu, da nimajo neposredne zveze z razvojem Šentjurja. V letih 1990-2000 bo iskalo delo 800 milijonov ljudi, 400 milijonov bo brez dela, milijarda ljudi bo potisnjena na sam rob življenja in okoli 250 milijonov otrok ne bo dočakalo trinajstega leta starosti, ker ne bodo imeli česa jesti.
Raziskave so tudi pokazale, da smo zavozili naše gospodarstvo v letih 1970-1980, ker smo se takrat največ zadolžili in ker smo z licencami povečevali našo odvisnost od tujine. Še bolj osupljiv je podatek, da imamo v Jugoslaviji še danes stroje, katerih vrednost je 6,5 milijarde dolarjev, ki stojijo iz različnih razlogov, tudi zaradi zgrešenih investicij.
In kaj je Emil-Milan Pintar svetoval Šentjurčanom? Veliko besed je bilo izrečenih o zaposlovanju, ker je to problem, ki je najbolj zanimal mladince. Iz izsledkov raziskave je razvidno, da bo moralo vsaj 30 odstotkov mladih v svojem življenju dvakrat do trikrat zamenjati poklic.
Ker je zadnji čas, da spremenimo politiko načrtovanja gospodarstva, se bo pojavil tudi problemi brezposelnosti, kajti visoko razvita tehnologija ne potrebuje velikega števila zaposlenih. Rešitev je v skrajšanem delovnem času in drugačnem vrednotenju izobraževanja. Ker visoko razvita tehnologija zahteva tudi visoko izobrazbo, se bomo morali vsi nenehno izobraževati. Zato bodo morale iz izobraževanja izhajati enake pravice kot iz dela.
Brezposelnost bo kljub temu prisotna, zato bomo morali vključevati nezaposlene v posebne delovne brigade. Nadalje je svetoval, naj na vsak način vztrajajo na pridobivanju sredstev po domicilnem principu, ker je nesprejemljivo z razvojnega vidika, da bi nerazvite občine v nekaterih stvareh zaostajale za razvitimi tudi za celih 25 let. Poleg tega je povedal, da so smiselne le tiste naložbe, ki zahtevajo malo energije in razložil je kako vse je mogoče energijo privarčevati.
Za mnenje smo po predavanju povprašali še nekaj odgovornih tovarišev:
Peter Knez, predsednik skupščine občine Šentjur: »Mladina nas je prehitela, čeprav smo osnove dolgoročnega razvoja občine že zastavili. Podatek, da je meja zaposlovanja 40 odstotkov zaposlenosti tako v Jugoslaviji kot Sloveniji, nam daje veliko misliti. Izračunali smo, da smo v naši občini že dosegli 35-odstotno zaposlenost, kar pomeni, da imamo le še malo možnosti za dodatno zaposlovanje.
Rast zaposlovanja lahko povečamo le še za nekaj odstotkov. Pobude o vključevanju nezaposlenih v delovne brigade ne bomo zanemarili, kljub temu, da se bolj ogrevamo za drugo sugestijo, ki se nanaša na pridobivanje sredstev po domicilnem principu. Odločili smo se, da bomo pri pridobivanju teh sredstev sodelovali tudi z drugimi manj razvitimi občinami. Za zmanjšanje administracije smo se dogovorili na vseh ravneh. Tudi v naši občini smo ugotovili, da imamo preveč birokracije. V občinski upravi smo že zmanjšali administracijo, ekonomska nuja pa bo prisilila tudi delovne organizacije, da uberejo isto pot.«
Drago Mackošek, predsednik Komiteja za družbeno planiranje in razvoj občine Šentjur: »Še naprej bomo razvijali kmetijsko-predelovalno industrijo in živinorejo. Pri tem si prizadevamo zagotoviti lastne izvore krmil. Kmetijski kombinat bo letos posejal s silažno koruzo kar 400 hektarov, s koruzo za zrnje pa 900 hektarov.
Pridobivamo tudi nova obdelovalna zemljišča. Trenutno intenzivno delamo na melioraciji in komasaciji celotne drameljske doline, do aprila pa bo pripravljen tudi program ureditve Voglajnske doline. Glede varčevanja z energijo, nameravamo zgraditi skupno kotlovnico na trdo gorivo in iščemo lokacije za male elektrarne. Na trdo gorivo se preusmerjajo tudi nekatere delovne organizacije. Elektro Celje pa je že dobilo dovoljenje za gradnjo male elektrarne na pregradi jezera Tratno. Proizvodnjo, ki jo imamo v občini bomo obdržali, s tem pa bo potrebna določena mera prestrukturiranja.
Zavedamo se, da je bodočnost v visoko izobraženih kadrih, toda kaj več lahko naredimo le za višjo izobrazbo kmetijskih kadrov in na tem že delamo.«
Jože Artnak, predsednik Zveze mladine iz Šentjurja: »S predavanjem in razpravo smo uspeh zainteresirati naše mladince za dolgoročni razvoj občine. Šentjurski mladinci vsega ne morejo rešiti sami, lahko pa sprožijo procese.«
