V dvajsetem stoletju je v vili Maroka živel bogataš, ki je bil srečo poročen. Zelo si je želel hčerko. Želja se mu je uresničila, ko se je njegova žena zbodla v prst na šivalnem stroju in si ob tem zaželela hčerko.
Rodila je hčerko. Bila je bela kot sneg. rdeča kot kri in črna kot oglje. Odraščala je ob očetu in mačehi, ker ji je mama umrla. Mačeha je bila hudobna in je imela pank pričesko, nosila je mini krila in salonarje. Skratka, domišljala si je, da je najlepša in najbolj seksi na celem vesoljnem svetu. In tako se je začelo trpljenje uboge Sneguljčice, kot je bilo »ta mali« ime. Ko se je nekega dne mačeha Marta ličila, je kot po navadi vprašala svoje čudežno ogledalo, kdo je najlepši na svetu in ogledalo ji je odgovorilo: »Na svetu si lepa Martica ti, toda Sneguljka je lepša kot ti!« Marta je pozelenela od jeze in v svojem črnem srcu naklepala nekaj še bolj črnega. Odločila se je, da bo Sneguljčico poslala na »oni svet«. Poklicala je živinozdravnika Jožeta, mu potisnila v roko ročno bombo in mu ukazala, naj pelje Sneguljko v mesto. Sneguljka je bila vesela, ker jo je Jože povabil v mesto. Pražnje se je oblekla, naparfumirala in odšla sta v mesto z Jožetovo Hondo.
Z motorjem sta drvela po ulicah in kmalu prispela v Celje. Tam je Jože, ki se je seveda srčno zaljubil v lepotico, povedal Sneguljčici, da jo mora ubiti. Dal ji je možnost. da pobegne. Podaril ji je motor in Sneguljčica je odbrzela čisto na drugo stran, na Blagovno. Tam je poiskala hotel Adriatik in si naročila apartma.
V dveh skokih je bila v apartmaju, se petkrat zaklenila in šla spat. Ko se je zjutraj zbudila, se je iz kopalnice zaslišalo petje: »Marijana, sladka moja Marijana…« Skozi ključavnico je v bani zagledala sedem mini bradatih nagcev. Zavzdihnila je in si mislila: »Sneguljka. zbudi se!« Toda to niso bile sanje. To je uvidela, ko so ji ti Liliputanci ali kar so pač bili, voščili dobro jutro in ji v posteljo prinesli obilen zajtrk. Medtem pa je v vili Maroka Marta spet stala pred ogledalom in ga spraševala, če je Sneguljka še kar najlepša na svetu. Ogledalo pa: »Na svetu Sneguljka še kar živi, zato se skrij. zato se skrij!«
Marta je razbila ogledalo in odšla v zdravstveni dom. kjer je dobila napotnico za bolnico. Tam so ji razkužili rano. pobrali ven drobce stekla in jo zašili. Ko je prišla domov, seje zaprla v laboratorij. V hrenovko je dala malo morfija in jo pomočila v gorčico in jo dala v štručko. Tako je nastal hot-dog. Preoblekla se je v Dona Johnsona. Vžgala je svojega forda in odbrzela na Blagovno, se ustavila pred hotelom Adriatik in odracala po stopnicah do sobe 405. Potrkala je na vrata. Palčki so ji naročili, da ne sme nikomur odpreti vrat. Toda, ko se je Marta predstavila kot Don Johnson, ki prodaja hot-doge, je seveda odprla, saj ga je oboževala. Kupila je osem hot-dogov. Seveda se jo takoj spravila na največjega. Toda le en sam grižljaj je bil dovolj, da se je zgrudila na tla. Morfij je zelo močno deloval. Ko so prišli palčki in našli Sneguljko na tleh, so se zelo prestrašili. Takoj sojo odpeljali na Klinični center v Ljubljano. Glavni zdravnik seje zaljubil vanjo in jo seveda poljubil. Takrat pa se je Sneguljčica prebudila iz sna in z zdravnikom sta živela še dolgo, dolgo let.
Za ta dogodek je izvedela tudi Marta, ki je kmalu nato storila samomor. Sicer pa je bil že skrajni čas.
