Včeraj zvečer je bil za otroke poseben dan, saj jih je obiskal prvi izmed treh dobrih mož, Miklavž. Otroci so ga takoj prepoznali, saj je njegova obleka tradiconalna. Čez dolgo belo albo vsako leto Miklavž obleče mašni plašč, na glavi nosi mitro in v rokah drži škofovsko palico. Ponavadi ima v drugi roki tudi knjigo, v kateri piše z zlatimi črkami, kaj so počeli pridni otroci, in s črnimi, kakšne vragolije so uganjali tisti malo manj pridni. A Miklavž ima rad vse otroke, tudi tiste malo manj pridne.
Miklavža smo najprej pospremili v Kozjem, kjer je otroke pozdravil na trgu. Nato smo mu sledili v Podsredo, kjer pa ni prišel samo v družbi angelčkov, ampak je ob njem bil tudi parkelj. Ker je hudobni parkelj parkrat zaropotal s ketno v cerkvi, je v hipu pridobil pozornost otrok. Otroci so s strahom pogledovali po cerkvi, kam se je skril …A meni je prišepnil na uho, da vidi, da so tukaj sami pridni otroci, da se bo raje umaknil, ker dobro prevlada nad zlim.
V Kozjem je na trgu zbrane pozdravil tudi župan Kozjega, Dušan A. Kocman, v Podsredi pa se je županu pridružil tudi predsednik KS Podsreda Marko Kunej. Otroci iz OŠ Kozje so na trgu pripravili dobrodelno stojnico, kjer so prodajali izdelke, ki so jih naredili sami. Miklavž je nato s trga odšel v cerkev, kjer je obdaril otroke.
Cerkev v Podsredi se je napolnila do zadnjega kotička in ko so bili vsi zbrani, je skozi glavni vhod prišel tudi Miklavž ob spremstvu angela, parkelj pa ponižno za njima. Otroški obrazi so ob pogledu na Miklavža zažareli. Skupaj so zmolii in eno zapeli, nato pa je s pomočniki vsakemu razdelil darilo.
Kako pa je v navadi z obdarovanjem bilo nekoč? Ponavadi smo mu nastavili nogavice, kjer je pustil sezonsko sadje, od tega največkrat pomaranče, orehe, mandarine ali suho sadje. Poleg tega pa tudi kaj sladkega. Skoraj vedno je pustil tudi šibo, pa ne zato, da bi bili hudobni, ampak v poduk, da za poredne otroke pa ima samo šibo. K nekaterim je pa darilo prinesel sam parkelj. Ko ga je dal iz rok, smo molili vse molitvice, ki smo jih znali, pa še kakšno nas je naučil.
Domišljija naših staršev ni nikoli poznala meja, tako kot tudi naša otroška ne. Tako smo se vedno, ko smo zvečer videli na nebu rdečo zarjo, smejali, da Miklavž peče piškote.
Vabimo vas, da si pogledate galerijo fotografij (klik!!!) in spodnji videoposnetek.
f/t/v: J. C.
