Šmarski glasbeniki, združeni v big band orkestru pod vodstvom Kaje Bicskey vsako leto znova dokazujejo svojo umetniško rast in razvoj. Od leta 2010, ko so obudili tradicijo Big banda nekdaj priljubljenega šmarskega radia, z vsakim koncertom bolj navdušujejo vse številčnejše poslušalstvo.
Tudi minulo nedeljo njihov božično-novoletni koncert nihče od dobrih 600 obiskovalcev ni zapuščal razočaran, morda zgolj zadovoljno-žalosten, da je prijetnega glasbenega večera konec.
Za njimi sta bili namreč urici demonstracije razkošnega umetniškega talenta ne samo mladih lokalnih glasbenikov, ampak tudi voditeljskega para domačinov, ki se vse bolj uveljavljata na vseslovenskem nivoju. Maja Ratej kot prodorna novinarka nacionalnega radia in ustvarjalna voditeljica številnih kulturnih dogodkov, Aleš Novak pa kot eden najbolj izvirnih stand up komikov v državi, ki jih sicer lahko vsako nedeljo gledate v oddaji Planet Stand up komercialne televizije. Tokrat sta odlično povezala prireditev in z lokalno obarvanimi šalami dodobra nasmejala občinstvo, a ta večer sta zgolj prijetno začinila umetniško mojstrovino tistih, ki so vabili v goste; domačega šmarskega Big band orkestra.
Po jazzovsko obarvanem uvodu s skladbo Take the A Train je s svojim razkošnim pevskim talentom vzdihe občudovanja zbudila Ana Ferme, ki je zapela pesem Feeling good, napisano 1964 za muzikal The Roar of the Greasepaint – The Smell of the Crowd.
Ane bi si na solo vokalu ta večer morda želeli slišati še večkrat, a v vrsti je čakalo še nekaj nadarjenih izvajalcev. Žan Cesar je odigral solo trobento v Closely Dancing, Kaja Humski je v spremljavi ritem sekcije zapela slovensko klasiko Zemlja pleše, Aleševa globoko-filozofska analiza verza naslovne pesmi Rada bi znova poletela, a ne znam, ker nimam kril, pa je napovedala prihod osrednje gostje večera Alenke Godec.
Ob njeni novi popevki z zgornjim naslovom je zapela še eno globokosporočilno, sicer legendarno skupine Hazard Vsak je sam, ko ostane sam, nato pa je oder prepustila lokalnim legendam. Dve iz repertoarja slatinske skupine Kristali sta odpela njena člana Boštjan Brantuša in Emil But. Filmsko iz leta 1935 Cheek to Cheek je Emil zapel s hčerko Mašo, na to pa se je na oder vrnila Alenka in navdušeno občinstvo popeljala na vrh nebotičnika v istoimenski slovenski pesmi prestolnici na čast.
Vrhunec večera je sledil v Alenkinem duetu z osemnajstletnim šmarskim multitalentom Žigo Šramlom. Mladeniču se pred legendo slovenske zabavne glasbe prav nič niso zašibila kolena. Prej nasprotno, glas se je zatresel Alenki sami potem, ko je Žigo prikupno zmedeno nagovorila kar v ženski sklanjatvi. No, portoriško božično pesem v Španščini Feliz Nanivad sta odpela usklajeno, kot da na odrih doma in v tujini skupaj nastopata že leta.
Redni program je zaokrožila še ena inštrumentalna božična Jingle Bell Rock. Posamične skladbe so z elegantnimi plesnimi vložki popestrili pari šmarskega plesnega kluba.
Ker v novoletnem času brez tiste znane Nipičeve ne gre, je iz skupnih grl in glasbil izzvenel še Silvestrski poljub, izjemen glasbeni večer v režiji šmarskega Big banda pa se je zaključil po domačih tonih priredbe Avsenikovih skladb za orkestrsko izvedbo Potpourri.
Gromek aplavz tisoč dvesto dodobra ogretih dlani je potrdil splošno navdušenje nad pestrostjo in kvaliteto izvedenega koncertnega programa. Kaji Bicskey in njenim glasbenikom je tokrat skorajda uspelo napolniti šmarsko športno dvorano. In ker dober glas seže v deveto vas, za uho prijetna harmonija pa še kakšen punkeljček dlje, naslednje leto ta ne bo pretesna le za športnike, ampak zagotovo tudi za obiskovalce božično-novoletnega koncerta Big Banda Šmarje pri Jelšah 2014.
Zakaj ga je bilo vredno obiskati in čemu ne smete zamuditi naslednjega, si oglejte v spodnjem video insertu in naši fotogaleriji (klik).
Ljubitelji glasbe pa nikar ne zamudite četrtkovega koncerta Godbe na Pihala Šmarje pri Jelšah, ki bo v prenovljeni dvorani KD Šmarje 26. 12. ob 18. uri.
t:R. Č., f,v: D.H.
