V Aninem dvoru v Rogaški Slatini potekala osrednja slovesnost ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic

22. 11. 2013 20:00

V sredo, 20. 11. 2013, je v Aninem dvoru v Rogaški Slatini potekala osrednja slovesnost ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic. V sklopu prireditve je potekal pogovor z gosti na temo Naše knjižnične zgodbe kako so knjižnice vplivale na naše poti. V pogovoru so sodelovali dr. Miro Cerar, Vlasta Nussdorfer, Janez Škrabec in dr. Marko Jesenšek. Častni pokrovitelj dneva slovenskih splošnih knjižnic je bil letos predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Zbrane v osrednji dvorani Aninega dvora so s pozdravnim nagovorom pozdravili mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina, podsekretar Marjan Gujtman, Ministrstvo za kulturo, mag. Sabina Fras Popović, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in mag. Breda Podbrežnik Vukmir, predsednica Sekcije za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije.

Marjan Gujtman, Ministrstvo za kulturo, podsekretar je med drugim dejal:«Zaradi trenutno prevladujoče zgodbe v naši družbi, z izrazito ekonomskim pogledom na svet, bo prihodnost od knjižnic morda terjala več zagovarjanja po njihovi družbeni vlogi ter pomenu njihovega bitja in bistva. Knjižnična dejavnost je namreč še ena od redkih oblik javnega dobra, ki ga ni posrkala ekonomika kapitala. Zato moramo vsi skupaj odločno zagovarjati princip prostega dostopa do informacij za vse.«

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na prireditvi zaradi zadržanosti drugje ni bil prisoten, je pa njegovo sporočilo prebrala direktorica slatinske knjižnice mag. Nataša Koražija, citiram del sporočila: »Knjižnice so najdragocenejša zakladnica človeštva, saj knjige zajemajo celoto znanj in spoznanj človeške civilizacije. Veličastni knjižnični labirinti so polni zgodb o poteh človekovih stremljenj, njegovih izkušenj, vzponov in padcev ter ponovnih vzponov, čustvovanj in delovanj, knjižničarji pa so zanesljivi varuhi teh zakladov in modri svetovalci vsem, ki jih želijo odkriti. A knjiga je več kot le pričevalec o časih, dogodkih in ljudeh. Je tudi navdih. Človekovemu duhu daje polet, domišljiji ponuja nove horizonte, znanju postavlja trdne temelje, mislim ponuja besede. Široko odprta vrata knjižnic so torej vabilo v zakladnico, ki obogati vsakogar, ki vanjo vstopi in si izbere košček njenega bogastva.«

Knjižnice s svojim delovanjem vplivajo na nas v prav vsakem obdobju našega življenja. Pomen knjižnic je za vsakogar izmed nas velik, saj so od nekdaj bile tudi del vzgoje. O knjižnicah in o pomenu knjižnic sta se z gosti (Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Jesenšek, dr. Miro Cerar, Janez Škrabec) pogovarjali mag. Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Matične knjižnice Kamnik, in Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Skozi sproščen pogovor so gostje povedali, da so sami tudi aktivno povezani s knjižnico, saj vseh knjig prostorsko ni mogoče hraniti doma v domači knjižnici. Dr. Miro Cerar je spregovoril o pomeni knjižničark in knjižničarjev, o prvemu vtisu in videzu knjižnic ter knjižničarjev, o občutku za delo z ljudmi in za ljudi. Dr. Marko Jesenšek je izpostavil, da je pomembno, da znajo otroke pravilno motivirati za branje že prvi učitelji oz. vzgojitelji. Seznanitev s knjižnico in z branjem je v prvem obdobju še kako pomemben. Knjiga je tudi zanj še vedno tisti prvi vir informacij. Poudaril pa je tudi, da verjame, da je večina profesorjev v Sloveniji prepričanih, da mora učni jezik na državnih univerzah ostati slovenski. Slovenski profesor na slovenski državni univerzi ne sme in ne more podajati snovi slovenskemu študentu v neslovenskem jeziku. Vlasta Nussdorfer je povedala, da Rogaško Slatino pogosto obiskuje, izdala je tudi knjigo Pod krilatim Pegazom, v kateri opisuje življenje Ane Meglič in tudi zgodovino Rogaške Slatine. Janez Škrabec je razkril skrivnost njegovega poslovnega uspeha, in sicer je dejal, da navdihe za delo vedno najde v leposlovnih delih.

Dan splošnih knjižnic je priložnost, da knjižnice opozorijo nase. Kot so zapisali v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), želijo pri vseh prebivalcih Slovenije spodbuditi zavedanje o tem, kako potrebna je knjižnica v življenju posameznika. Slovenska knjižnična mreža je odgovor na potrebe prebivalcev – knjižnica je v lokalni skupnosti dnevna soba kraja. Knjižnice so tudi odgovor na krizne čase. V letu 2012 je delovalo 58 osrednjih knjižnic in 265 izposojevališč, 13 bibliobusov pa se je ustavljalo na približno 670 postajališčih. Slovenske knjižnice imajo skupaj 11 milijonov gradiva, na leto ga izposodijo 26 milijonov enot.


Nagrado Združenja splošnih knjižnic za najbolj inovativen projekt v splošnih knjižnicah so letos podelili prvič. Na razpis je prispelo 14 ustreznih projektov in denarno nagrado si je prislužila Mariborska osrednja knjižnica, ki jo je podelila predsednica ZKS Vesna Horžen.

Po končanem programu so si obiskovalci lahko pogledali stalne zbirke v Aninem dvoru.

f/t: J. C. 

Oznake: , , , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
160 queries in 0,994 seconds.