V mesecu maju so v Domu starejših Šentjur končali s sklopom izobraževanj zaposlenih na temo paliativna oskrba. Zaradi velikega zanimanja in želje po dodatnem znanju s področja paliativne oskrbe, so medse povabili strokovnjakinjo Urško Lunder, dr. med., specialistko paliativne medicine, ki je zaposlena na Univerzitetni kliniki Golnik, specialistično znanje pa je utrjevala v tujini. Teme izobraževanj so zajele vse priporočene vsebine preverjenih programov za zdravstveno osebje v domovih. Seznanila nas je z osnovnimi smernicami paliativne oskrbe (»kdaj, kako, pri katerih obolenjih«), ukrepi za lajšanje motečih simptomov ob koncu življenja, kot so bolečina, dispnea – težka sapa, nemir, slabost – bruhanje, zaprtost … dejansko z vsemi ukrepi za lajšanje trpljenja – kar je bistvo paliativne oskrbe. Vsekakor pa je velikega pomena tudi podpora svojcem neozdravljivo bolnih in umirajočih tako v času spremljanja, kot tudi po izgubi bližnjega. Podala nam je smernice- sporočanje resnice ter nam približala proces umiranja. Dejansko nam je vlila voljo, moč in pogum.
Paliativna oskrba je dokazano učinkovita in poleg preprečevanja in lajšanja telesnih, psihosocialnih in duhovnih problemov omogoča tudi vnaprejšnje načrtovanje. V oskrbi bolnih z napredovalo demenco je to ključnega pomena. Vse vrste demence v napredovalem stadiju vodijo v izgubo intelektualnih funkcij in presoje, izgubo spomina in osebnostne spremembe. Tem izgubam se sčasoma pridruži pešanje funkcioniranja vseh organskih sistemov: bolni postane nepokreten, večino dneva spi, je inkontinenten, ne more več učinkovito komunicirati, oziroma le še v nekaj jasnih besedah, ni več sposoben samostojnega hranjenja, je kahektičen, nato je problem tudi sposobnost požiranja. Ob tem se pogosto pojavijo okužbe dihal in urotrakta ter razjede zaradi pritiska – dekubitusi. Tukaj mora nastopiti proces paliative.
Poleg demence zahtevajo paliativen pristop še druga napredovala kronična neozdravljiva obolenja kot so: kronične bolezni dihal, srčno popuščanje, rak, ledvična obolenja in možganska kap. Ko ozdravitev ni možna in so bolni oz. njegovi zastopniki ter medicinsko osebje mnenja, da je za bolnega najboljša rešitev paliativna oskrba, se vse dejavnosti v nadaljnji oskrbi osredotočajo na lajšanje bolnikovih motečih simptomov, lajšanje psihičnih stisk, na podporo bolnikovih duhovnih potreb ter tudi na psihološko in duhovno podporo bolnikove družine. Zato je izredno dragocen paliativen pristop.
Vse storitve v paliativni oskrbi izvaja in usklajuje koordiniran multidisciplinarni tim s posebnim poudarkom na spoštovanju človeških pravic in etičnih načel, ki ga bodo v Domu starejših Šentjur sestavljali: domska zdravnica, diplomirana medicinska sestra, socialna delavka ter drugi strokovni delavci doma. Izvajali se bodo družinski sestanki, katerih člani bodo poleg zdravnika, diplomirane medicinske sestre in bolnega tudi svojci neozdravljivo bolnih in umirajočih. Cilj uvedbe paliativne oskrbe v Domu starejših Šentjur je izboljšati kakovost življenja neozdravljivo bolnega in umirajočega, ohranjati dostojanstvo ter poskrbeti za miren »prehod«. Dejansko približati vrednotam neozdravljivo bolnih in umirajočih.
Dom starejših Šentjur tako nudi pristop paliativne oskrbe, ki v tovrstnih institucijah še ni zelo pogost, so pa prvi dom v regiji, ki je s pomočjo vodilne strokovnjakinje s področja paliative dr. Lundrove na takšen način aktivno pristopil k reševanju te tematike.
