Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

V Šentjurju ob mednarodnem dnevu družine oblikovali okroglo mizo Oblikujmo demenci prijazno družbo (video)


V sredo, 15. maja 2013, je v Domu starejših Šentjur ob mednarodnem dnevu družine, letošnji mednarodni dan družine je bil posvečen pospeševanju socialne integracije in medgeneracijski solidarnosti, potekala prva okrogla miza Oblikujmo demenci prijazno družbo (Medgeneracijska solidarnost oblikuje družbo enakih možnosti za ljudi z demenco), ki jo je organiziralo Združenje zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur, Razvojna agencija Kozjansko Mladinski center Šentjur in Dom starejših Šentjur. Moderatorka okrogle mize je bila Irma Jeršič, predsednica Komisije za izobraževanje in mednarodno povezovanje, Spominčica Šentjur.

 

V Sloveniji živi več kot 30.000 ljudi z demenco, njihovo število nenehno narašča. Problem socialne izključenosti oseb z demenco in njihovih družin postaja vedno bolj pereč.  Kakšni so izzivi družbe? Kakšen je pomen medgeneracijskega sodelovanja za uspešno vključevanje oseb z demenco v  družbo? Kaj lahko družine z osebo z demenco naredijo same za uspešno spopadanje s socialno izključenostjo? O teh in še drugih vprašanjih povezanih z osebami z demenco, njihovimi družinami ter njihovo vlogo v družbi so razpravljali predsednica Spominčice Šentjur, Zlata Felc (Kako postati demenci prijazen kraj), vodja Oddelka za družbene dejavnosti Občine Šentjur, Judita Methans Šarlah, Beti Prtenjak (Biseri v školjki) iz Doma starejših Šentjur, Janja Romih (Osebam z demenco prijazno okolje) iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Jelka Iskra (Zavedajmo se njihovih sposobnosti in omejitev), hčerka bolnice z Alzheimerjevo boleznijo, Uroš Malgaj (Policijsko ravnanje ob prijavi izgube predmetov osebe z demenco), vodja policijskega okoliša Policijske postaje Šentjur, Živa Štiglc (Pravice dementnih bolnikov pri nas in v EU) in Mladinski center Šentjur.

Na sliki Zlata Felc, predsednica Spominčice Šentjur.

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije,kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje,računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 65 odstotkov demenc. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan.

Združenje zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur je prostovoljno, samostojno, humanitarno, neprofitno in nevladno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi aktivnosti neposredno ali posredno povezanih z dejavnostjo pomoči bolnikom in njihovim svojcem pri lajšanju posledic demence, ki je najpogostejša kronična napredujoča možganska bolezen v starosti. Dejavnosti združenja Spominčica Šentjur so usmerjene v izboljšanje kakovosti življenja ljudi z demenco in njihovih družinskih članov (s pomočjo skupine za samopomoč, izboljšanje poznavanja bolezni pri družinskih članih bolnikov z demenco (z organizacijo izobraževalnega programa za svojce oseb z demenco), izboljšanje poznavanja zgodnjih znakov demence v javnosti (z organizacijo predavanj za javnost), ozaveščanje javnosti in odgovornih organizacij za težave, ki jih bolezen  povzroča tako bolnikom kot njihovim svojcem in družbi nasploh (sodelovanje z mediji, na strokovnih sestankih itd.), iskanje možnosti za realizacijo sodelovanja s podobnimi domačimi in tujimi društvi ter organizacijami (z navezovanjem stikov, organizacijo strokovnih izletov itd.).

Osveščenost ljudi, kaj je to demenca, kdo zboleva za njo, kako pristopit dementnim ljudem, narašča. A vendar moramo poudariti tudi to, da je vsaka družina, ki se spopada s to boleznijo, unikatna. Glede na to, da se prebivalstvo stara, življenjska doba se podaljšuje, bomo v prihodnje še močneje izpostavljeni tej bolezni, predvsem pa tudi svojci, saj demenca ni samo bolezen obolelega, temveč tudi celotne družine. Morda je to tudi ključni izziv za celotno družbo, da bi s strpnostjo, razumevanjem in željo po dodatnem izobraževanju znala sprejemati demenco tudi širše. Dejstvo pa ostaja, dementne ne moremo spreminjati v njihovem obnašanju; da bi znali razumeti njihov svet, moramo najprej spremeniti sebe in sprejeti odgovornost, ki nam jo življenje nalaga. Vedno povsem ni lahko, a vsi bomo enkrat stari in če že ta trenutek začnemo v družbo integrirati demenco kot pogosto obliko bolezni starejših, bo tudi kasneje mnogim lažje, ko se bodo morali spopadati z njo.

Vabimo vas, da si v spodnjem videoposnetku pogledate nekaj izbranih utrinkov okrogle mize. 

t/f/v: J. C.