Z iznajdljivim glasbenim ornamentom na ekranu so Šmarčani spremenili svojo kino dvorano v koncertno in jo za isto nedeljo dopoldne namenili tekmovanju svojih devetih šolskih zborov. Ocenjevalna komisija (J. Vreže, A. Anderluhova in V. Rom) je stala pred kočljivo odločitvijo: kaj naj prevlada – izšolana kakovost ali pristna pevska vnema in požrtvovalnost, o kateri najzgovorneje priča poldrugo uro dolga hoja v Šmarje, ki so jo prevalili lemberški pionirji pod vodstvom tovariša Antona Plemenitaša, pa niso najslabše peli, ker slabo sploh nihče ni pel? Po točkah je bil na koncu prvi troglasni šmarski zbor pod vodstvom Zlate Prodanove, drugi dvoglasni zbor iz Pristave pod vodstvom Slavke Kramarjeve, tretji pa dvoglasni zbor iz Zibike pod vodstvom Zinke Drobnetove in enoglasni šmarski zbor pod vodstvom Milice Senica.
Zaključne pesmi, ki so jih vsi zbori – 372 pevcev – zapeli na šmarskem trgu – so izzvenele v živo potrdilo besed in misli, ki sta jih na zbrane pevce naslovila predsednik občine tovariš Avgust Anderluh ter predsednik ocenjevalne komisije Jurče Vreže – po začeti poti s pesmijo najprej v čast socialistične domovine in v ponos našega ljudstva.
Celjski tednik, 16. 5. 1958
