Še ne toliko let nazaj je bila velikonočna sobota prav poseben dan v velikonočnem tednu, saj se je v domači izbi zbrala celotna družina. Obvezno je bilo zgodnje jutranje vstajenje, tudi najmlajših. Pri pripravi velikonočnih jedi so sodelovali vsi, saj je bilo potrebno nekoliko pohiteti, da se je nesla košarica k prvemu opoldanskemu žegnu ob bližnji kapelici ali obcestnemu križu. Pridne roke so vedno uspešno vse pripravile še pred odhodom in otroci so s ponosom odnesli vsak svojo košarico k blagoslovu.
Danes se še vedno trudimo, da smo za prvi blagoslov pripravljeni, če ne gremo pa na katerega drugega, popoldanskega. Kaj se je spremenilo od takrat, ko so se jedi pripravljale še pod slamnato streho in je dišalo iz domače krušne peči?
Zagotovo si vsi veselo ‘kupujemo’ čas in nekatere stvari kupimo v trgovinah že predpripravljene. Tako nam ostane samo še barvanje pirhov in prekuhavanje šunke, potica je tudi že kupljena dovolj dobra in miselnost sodobnega človeka je ta, ‘da se ne splača več doma pripravljati’ …
Obiskali smo blagoslove jedi v župnijskih cerkvah v Šentjurju, na Ponikvi, Šmarju pri Jelšah, na šmarski podružniški cerkvi sv. Miklavž ter na Juneževi domačiji v Rogaški Slatini, kjer so žene iz Društva Gaja pripravile velikonočne jedi na tradicionalen način. Juneževa hiša se je napolnila do zadnjega kotička in ta prizor je marsikateremu obiskovalcu priklical iz spomina tiste dni, ko je tako dišalo tudi v izbi babice …
Spodnje fotografije so z blagoslova jedi na Juneževi domačiji.
V naši fotogaleriji (klik!) pa si oglejte še nekaj utrinkov z ostalih cerkva, kjer so blagoslov jedi obiskali fotografi Kozjansko.info.
