Franc Žličar je kmetijski pospeševalec za področje Dramelj pri KK Šentjur. Z njim smo se pogovarjali o uspehih pri ustanavljanju strojnih skupnosti: »Naj navedem primer. Na območju Dramelj smo se sestali s šestimi kmeti in se dogovorili, da bodo ustanovili svojo strojno skupnost za spravilo silaže, za spravilo hlevskega gnoja in za trosenje umetnega gnoja. Ti kmetje bodo nakupili stroje v vrednosti 31 milijonov in jih v enem mesecu usposobili za uporabo.«
– Kakšen pa je bil odziv med kmeti?
»Bes je, da sprva ni bilo kdove kakšnega navdušenja. Potem, bo smo jim strokovno razložil za kaj sploh gre in kakšne koristi ter ugodnosti prinaša strojna skupnost, pa ni bilo več težav.«
– Vse te priprave tečejo v okviru KK Šentjur. Koliko strojnih skupnosti je v šentjurski občini?
»Na našem področju je že sedem takih skupnosti, ven. dar bo v Pletovarju, ki jo prav v tem času ustanavljamo, največja.«
– Kdaj bo strojna skupnost v Pletovarju zaživela?
»Lahko rečem, da je praktično že zaživela, treba je uredita samo še pogodbe in jo registrirati na občini.«
– Kaj vsebuje pogodba za strojno skupnost?
V njej je zapisano, s kakšnima deleži nastopa posamezen kmet. Za strojno skupnost se ustanovi tudi odbor s predsednikom. Zapisana je tudi točna evidenca za posamezni stroj. Odbor pa določa točen vrstni red uporabnikov. Seveda je že narava kmečkih del taka, da je potrebno medsebojno sodelovanje med kmeti.«
– V primeru, da bi vendarle prišlo do kakšnega spora »kdo bi ga reševal?
»Zaželeno je, da bi bili spori rešena z medsebojnim razumevanjem med kmeti. Vsekakor ima prvo besedo odbor strojne skupnosti. Če le-ta spora ne bi mogel rešiti, bi moral o njem razpravljati svet TOZD pri IS Šentjur ali pa celo sodišče. Vendar upamo, da do večjih problemov v okviru ustanovIjenih strojnih skupnosti ne bo prišlo.«
