Slatinske knjižničarke obiskovalcem ob kulturnem prazniku podarile monodramo Moje življenje z Almo Karlin, ki jo je izvrstno odigrala Barbara Vidovič. Kot so zapisale knjižničarke, je Moje življenje z Almo Karlin zgodovinsko-potopisna monodrama o življenju dveh izjemnih žensk, Celjank, Alme Maximiliane Karlin in Thee Scheiber Gammelin.
Monodrama govori o življenju slikarke, pisateljice in velike prijateljice Alme, ki se je leta 1934 preselila k Almi v Celje, kjer je ostala do smrti. Theina pripoved nas popelje v čas pred, med in po II. svetovni vojni, pripoveduje o njunem skromnem življenju na Pečovniku, izda marsikatero bolečo izkušnjo. Thea med drugim pripoveduje tudi o tem, kako je leta 1937 pri njima našel zatočišče nemški novinar Hans Joachim Bonsack, ki ga je Hitler preganjal zaradi domnevne vpletenosti v enega od atentatov nanj. Almi ga je uspelo spraviti na Češko, vendar pa so zaradi tega v Nemčiji prepovedali njena dela.
Zaradi tega primera je pisala Ligi Narodov: »Zdaj se bolj kot kdaj prej bije boj za pravico, svobodo in demokracijo in vsi tisti, ki ne bodo tukaj ukrepali po svojih najboljših močeh, bodo ječali pod jarmom tiranov, ko bo prepozno.« Tudi Thea se je med vojno pridružila partizanom in je bila kot kurirka tudi ranjena. Thea tako pripoveduje zgodbo svojega življenja skozi pisma velikemu slikarju Matissu in na koncu predstave gledalci izvedo, da je Alma vse Matissove odgovore pisem shranila in skrila pred Theo. Po njeni smrti Thea to odkrije in nikakor ne more razumeti, zakaj je Alma, kljub njunemu iskrenemu prijateljstvu, ta pisma zatajila …
Almine korenine sežejo tudi v Rogaško Slatino
Alma Karlin se je rodila 12. oktobra 1889 v Celju v meščanski družini šestdesetletnemu očetu Jakobu Karlinu, upokojenemu majorju avstrijske vojske iz Tuncovca pri Rogaški Slatini, in petinštiridesetletni materi, učiteljici Vilibaldi Miheljak, hčeri prvega slovenskega notarja v Celju Martina Miheljaka, v kateri so tedaj, tako kot je bilo običajno v družinah državnih uslužbencev, govorili le nemško, pa četudi sta bila starša slovenskega rodu. S svojimi pogledi na življenje je bila Alma telesno, duševno in duhovno svobodna ženska, daleč pred svojim časom. Bila je izrazita upornica zoper številne ženske stereotipe in kot takšni ji je v realnem svetu večkrat spodletelo. Zato si je izbrala drug ideal: duhovno razvito bitje brez spola. Almin temeljni pristop do življenja je bil teozofski.
Težila je k preseganju omejitev lastnega telesa in okolja, v katerem se je rodila in v katerem bi bila prisiljena v življenje povprečnosti, takrat namenjeno predstavnicam nežnejšega spola. Težila je po spoznavanju same sebe. V svojem drugem ustvarjalnem obdobju se je Karlinova posvetila predvsem pisanju zgodb, novel in romanov z eksotičnim in duhovnim ozadjem, vendar ji to ni prineslo večjega uspeha in literarnega priznanja. S svojimi popotnimi izkušnjami, ki jih je prelila na papir, je želela prispevati k miru in razumevanju med narodi in si to razlagala kot duhovno usodo oziroma neodložljivo nalogo. V svoje poslanstvo je bila trdno prepričana in menila, da je mnogo stvari v življenju določenih vnaprej in da smo ljudje s svojo usodo pogosto tako močno potisnjeni v določeno smer, da se lahko od nje oddaljimo le za kanček. Svoje življenje je Alma Karlin zaključila 14. januarja 1950 v Pečovniku pri Celju, pokopana pa je na Svetini.
V spodnjem videoprispevku si lahko pogledate nekaj utrinkov iz monodrame Moje življenje z Almo Karlin.
