Pred dnevi je kot strela z jasnega v javnost prišla novica o odstopu papeža Bendikta XVI. Slednje naj bi kot tretji papež v zgodovini storil zaradi visoke starosti oz. nemoči za opravljanje tako zahtevne in odgovorne funkcijo, ob tem pa je dodal, da je odločitev sprejel popolnoma sam in svobodno.
Odločitev je papež obelodanil med javnim konzistorijem v Rimu, s čimer je presenetil vse prisotne. Ob tem se še vedno pojavljajo številna ugibanja in špekulacije o “pravem” vzroku odstopa. Med drugim naj bi številni namigovali, da se je za odstop odločil zaradi kraje zaupnih papeških dokumentov in njihovo širjenje medijem. Po pisanju na Missoulian.com naj bi se 85-letni Benedikt za odstop odločil po lanskoletni turneji po Mehiki in Kubi, ki je bila zanj zelo naporna.
Po papeževem odstopu, ki bo 28. februarja ob 20. uri, bodo tisti, ki so za to odgovorni, torej kardinalski zbor, začeli pripravo za izvolitev novega papeža. Začele se bodo priprave na konklave (skupek postopkov, kjer kardinali, ki imajo volilno pravico, izvolijo novega papeža).
Nemec Joseph Ratzinger je leta 2005 je nasledil umrlega papeža Janeza Pavla II., s katerim je bil tesen sodelavec in prefekt kongregacije za nauk vere. Do izvolitve za papeža je bil dekan kardinalskega zbora. Kot zagovornik skrajno konservativnih stališč Cerkve je v času Janeza Pavla II. veljal za ideologa Vatikana. Münchenski nadškof je pred izvolitvijo veljal za enega od najvplivnejših mož v Vatikanu.
Josepha Ratzingerja so leta 1943 kot pomočnika vpoklicali v nacistične protiletalske enote in napotili v München. Leto pozneje so ga napotili na avstrijsko-madžarsko mejo, kjer je gradil protitankovske pregrade. Maja 1945 se je po dezertaciji iz nemške vojske se vrnil v Traunstein, kjer so ga kot vojnega ujetnika zajeli ameriški vojaki. V duhovnika je bil posvečen leta 1951. Bil je profesor dogmatike na visoki šoli v Freisingu.
Kot strokovnjak je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu (1962-1965). Leta 1977 je postal münchenski nadškof, štiri leta pozneje pa je odšel v Rim ter postal vodja vatikanskega “ministrstva za teologijo” oz. prefekt kongregacije za nauk vere. Bil je eden redkih kardinalov rimske kurije, ki je to postal že pred prihodom Janeza Pavla II. na čelo rimskokatoliške cerkve, in sicer ga je 2. junija 1977 imenoval papež Pavel VI.
Za mnenje o odstopu papeža Benedikta XVI. smo povprašali tri predstavnike verskih skupnosti na Celjskem: celjskega škofa msgr. dr. Stanislava Lipovška, vodjo celjskega odbora Islamske skupnosti v Sloveniji Muhameda Mehdija ter predsednika Srbske pravoslavne cerkvene občine Celje Zorana Šućurja. Slednja smo povprašali o dediščini, ki jo papež Benedikt XVI. zapušča na področju medverskih odnosov in dialoga. Mnenjem lahko prisluhnete v spodnjem video posnetku.
