Rogaška Slatina v objemu kulture in kulturnih znamenitosti

7. 2. 2013 6:28

Ob osrednjem slovenskem kulturnem prazniku se Slovenci spomnimo na našega velikega pesnika Franceta Prešerna in njegovo bogato literarno zapuščino.

Zdravljica, ki jo je napisal ob koncu leta 1844, je bila sprejeta za državno himno 27. septembra 1989. Prešernov dan pa v sebi nosi ogromno simbolike, saj se na ta dan zelo radi spomnimo pretekle zgodovine.

Slovenci smo se vedno oklepali kulture, ki je bila vir naše narodne identitete.Brez nje tudi ne bi dosegli osamosvojitve in svoje lastne države. Dolgo časa smo pod tujim jarmom bili deležni različnih kritik, da slovenski jezik ni primeren za kulturno izražanje, da ni omikan ipd. V prvi polovici 19. stoletja je France Prešeren v slovenskem literarnem in kulturnem življenju naredil izjemen premik.

V zgodovinskih okoliščinah je izbral edino možno pot do narodne potrditve, in sicer je preko umetniške besede izrazil in potrdil narodno enakopravnost, ki so jo drugi odrekali. Z njegovimi pesmimi je slovenski jezik dosegel visoko stopnjo kultiviranosti. Vedel je, da narodu, ki bo imel tako kultiviran jezik in takšne izrazne možnosti, kot jih je izpričevala njegova poezija, ne bo mogoče več odrekati pravice do samostojnega kulturnega in narodnega življenja. Svoj delež pri oblikovanju in sprejetju slovenske kulture pa ima tudi Rogaška Slatina. Preverili smo, kaj vse je danes v Rogaški zaznamovano pod kulturno.

Razglašeni kulturni spomeniki lokalnega pomena v Občini Rogaška Slatina

Če se sprehodimo skozi mestno jedro, najdemo kar nekaj umetnostnih spomenikov – stavb, ki so celovito pripomogle pri ustvarjanju slatinske kulture: Beograjski dom, Tržaški dom, hotel Pošta, Stara hidroterapija, Strossmayerjev dom, Dom Styria, Zdraviliški dom, Stara direkcija, Zagrebški dom, Tempelj.

Tudi sakralni spomeniki kulturno zaznamujejo slatinsko območje in teh je kar nekaj: podružnična cerkev sv. Marjete nad Glažuto  (Čača vas na Boču), podružnična cerkev sv. Lenarta (Drevenik), podružnična cerkev sv. Miklavža (Drevenik), podružnična cerkev Sv. Mohorja in Fortunata (Male Rodne), podružnična cerkev sv. Trojice (Prnek pri Rogaški Slatini), župnijska cerkev sv. Križa (Rogaška Slatina), kapelica sv. Ane (Rogaška Slatina), podružnična cerkev sv. Rozalija (Sp. Gabernik), župnijska cerkev Čenstohovske Matere božje (Zg. Kostrivnica), podružnična cerkev Matere božje (Zagaj), kapela sv. Jurija, sv. Martina in sv. Boštjana (Zagaj), župnijska cerkev Sv. Florijana (Sv. Florijan).

Javni spomeniki in znamenja:spomenik sv. Janeza Nepomuka (pod kapelico sv. Ane) in Attemsov spomenik (pod današnjim hotelom Aleksander).

Zgodovinski in memorialni spomeniki:  spominski dom dr. Franceta in Borisa Kidriča na Knežcu, grobišče pri lovski koči (Čača vas), partizanska bolnišnica (Drevenik), grobišče s spomenikom na Boču pri planinskem domu (Drevenik), grob padlih partizanov bratov Simončič na pokopališču v Rogaški Slatini (Velike Rodne).

Zdraviliški kompleks Rogaška Slatina je razglašen za naselbinski spomenik in zbirka grafičnih listov od XVI. – XIX. stoletja je bila razglašena za kulturni spomenik (danes imajo svoje mesto v Aninem dvoru).

Status kulturnega spomenika so še dobili Juneževa domačija (Rogaška Slatina), vinska klet (gorca Brestovec), stanovanjska hiša v Čači vasi, kozolec topler (Sp. Gabernik), stanovanjska hiša v Zagaju pod Bočem, Calska gorca (Cerovec pod Bočem), Vila Zlatorog.

Zaščiten je tudi Krajinski park na Boču in velikonočnica.

V samem centru mesta sta v zadnjih letih kulturno dogajanje popestrila dve ploščadi, in sicer Evropska in Pegazova. Na Evropski ploščadi je spomenik padlim v NOB med 1941 in 1945. Postavljen je bil leta 1952, na njem pa so vklesana imena domačinov s tega območja, ki so padli  v času okupacije za osvoboditev. Na središču Pegazove ploščadi se ponosno dviga Pegazov spomenik, ki je avtorsko delo priznanega akademskega slikarja in kiparja Vasilija Ćetkovića Vaska. Leta 2002 je Pegaz postal osrednji simbol Rogaške Slatine, občina ga je umestila v svoj grb in zastavo.

Svoj pečat pa so slatinski kulturi dali tudi rogaški vrelci, in sicer v Rogaški Slatini Ivanov in Gozdni vrelec ter v Kostrivnici Kraljevi in Ignacijev.

Rogaška Slatina pa je v zadnjih dnevih življenja gostila Josipa Stritarja, ki je umrl v današnjem Stritarjevem domu. V Rogaški Slatini se je tudi rodila mladinska pisateljica Ela Peroci, poročali pa smo tudi o tem, da ima družinske korenine iz okolice Rogaške tudi Alma Maksimiliana Karlin. Ne smemo pozabiti na literarnega zgodovina Franceta Kidriča, ki velja za enega najpomembnejših slovenskih znanstvenikov. V parku pred terapijo stoji kip njegovega sina, Borisa. 

Kdo v Rogaški Slatini ustvarja kulturo? Ne moremo izpostaviti posameznike, saj jo ustvajajo vsi domačini, vsi omenjeni spomeniki, vsi kulturni in turistični zavodi, šole, vrtci, tovarne … Kaj daje Prešernov dan Rogaški Slatini? Prešernov dan zaznamuje tudi Rogaško Slatino. Simbolika tega kulturnega dne je globoko vrta v srca Slatinčanov, saj skupaj tvorijo enkraten skupek vrednot in dosežkov, jih spoštujejo in ohranjajo tisto, kar je za vsak narod pomembno – tradicijo in narodno zavedanje. Vse to lahko vsak obiskovalec Rogaške, domačin uvidi v vseh znamenitostih, ki smo jih predstavili, saj so na teh mestih postavljene s točno določenimi razlogi in zgodovinskimi dejstvi.

f/t: Jasna Colnerič

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
168 queries in 0,513 seconds.