Šentjursko delovno organizacijo Alpos naj bi še januarja obiskali predstavniki zveznega sklada za manj razvita in obmejna območja, ki bodo odločali o dodelitvi mednarodnega posojila iz sklada za reintegracijo. Gre za 460 tisoč dolarjev, ki bi jih v Alposu namenili za posodobitev proizvodnje kovinskega pohištva.
S posodobitvijo proizvodnje kovinskega pohištva bi v delovni organizaciji pridobili 15 novih delovnih mest, mednarodna posojila pa se dodeljujejo prav za zaposlovanje naših delavcev na začasnem delu v tujini. V šentjurski občini ocenjujejo, da se bo približno toliko zdomcev kmalu tudi vrnilo v domovino, saj postajajo v tujini tehnološki višek. Sicer pa bi v Alposu s posodobitvijo proizvodne zmogljivosti povečali za nekaj več kot polovico, večino izdelkov pa bi izvozili. Izvozna usmerjenost in odpiranje novih delovnih mest za delavce na začasnem delu v tujini pa sta tudi med glavnimi pogoji za dodelitev posojila.
Sicer pa v Alposu pravijo, da je njihovo poslovanje tako zapleteno kot že dolgo ne, gospodarski rezultati so vse preveč odvisni od administrativno določenih ukrepov, ki niso povezani z načrtovano ekonomsko politiko. Tako so z zveznimi administrativnimi ukrepi pred zamrznitvijo
cen v poprečju cene izdelkov tozda Cevarna dvignili za 60 odstotkov, izdelke tozda Oprema pa pocenili za 30 odstotkov. V Opremi, kot kovinsko-predelovalnem tozdu, uporabljajo za vhodne surovine veliko izdelkov Cevarne, kar končno razliko v ceni še povečuje.
Cene so zamrznjene do junija, v tozdu Oprema pa do konca maja izdelajo 60 do 80 odstotkov letne proizvodnje pohištvenih programov. Tako vsekakor pričakujejo izgubo, kolikšna pa bo in ali jo bodo uspeli pokriti znotraj delovne organizacije, pa je zaenkrat še težko reči.
Zaradi vseh neskladij in administrativno določenih pogojev gospodarjenja iščejo v Alposu dolgoročne poslovne rešitve. Zaenkrat jih vidijo le v izvozu, vendar poudarjajo, da je z iztrošeno, zastarelo tehnologijo v enem letu težko preusmeriti vso prodajo v izvoz. Doma, poudarjajo, pa se ne splača več prodajati, saj je večji del jugoslovanskih kupcev plačilno nesposoben.
Novi tednik, 7. 1. 1988
