Člani Astronomskega društva Kosci Šentjur so tretji oktobrski petek izpeljali tradicionalni jesenski piknik, začinjen z nočnim opazovanjem neba. Letošnja lokacija je bila v bližini cerkve svete Helene v Javorju, kjer se je zbralo več kot 200 obiskovalcev. Za kostanj in ostale jesenske dobrote, kot so bučnice in jabolčni sok, so poskrbeli učenci OŠ Slivnica pri Celju.
Obiskovalci so si lahko ogledali video predstavitev jesenskih objektov na nebu. Učenec Boštjan Planko iz OŠ Slivnica pri Celju je obiskovalce seznanil z ozvezdji na jesenskem nočnem nebu, pripoved pa je začinila Majda Kamenšek Gajšek z zvezdnimi miti in legendami.
V začetku je manjkalo ozvočenje, saj so naši člani s Ptuja zamujali krepko uro, s pomočjo GPS so spoznali vse makadamske ceste, ki vodijo v to smer, na cilj pa so prišli ob telefonski pomoči preostalih članov. Malce pred 22. uro se nam je pridružil Andrej Mohar iz Ustvarjalnega astronomskega društva iz Ljubljane in društva Temno nebo Slovenije, ki se je ta večer izgubil na Planini, prijazni šentjurski policisti so ga pospremili preko Dobja na Prevorje, kjer je sicer observatorij, tamkajšnja množica ljudi pa je prisluhnila arheoastronomu Karlu Gržanu. Tudi kar nekaj rednih obiskovalcev astronomskih dogodkov je odšlo na Prevorje in se kasneje pripeljalo na pravo lokacijo.
Šest teleskopov in tri daljnogledi
S takšno “oborožitvijo” je razpolagal tokratni dogodek. Obiskovalcem so najprej pokazali Luno, ki je bila s 16 % osvetljenosti odličen objekt za opazovanje. Nato so pokazali kroglaste kopice, meglice, galaksije in razsute kopice.
Po 20.30 je bil na vrsti seveda Jupiter s štirimi Galilejevimi lunami. Rdeča pega je bila ta večer na nam nevidnem delu. Opazovanje je sicer motil mrzel veter in nepotrebne lučke z mobilnih telefonon. Kljub temu pa so si lahko obiskovalci ogledali meglice Mačje oko, Heliks, Ročka, Obroč, Saturnovo meglico, za kar so potrebni odlični pogoji. S prostimi očmi sta bili lepo vidni meglici Severna Amerika in Pelikan.
Obiskovalci so lahko uživali v roju utrinkov. Od 2. oktobra do 7. novembra je aktiven roj Orionidov. Njegov maksimum naj bi bil 21. oktobra. Ta roj je manj znan od poletnih Perzeidov. Opazujemo ga lahko v jutranjih urah. V petek so bile razmere odlične, meteorski roj pa močno aktiven. Sama sem najsvetlejši utrinek, ki mu pravimo bolid videla ob 21.50 uri v smeri proti jugu. Po svetlosti bi ga lahko primerjala s polno Luno. Kot žareča krogla zelenkaste barve se je od ozvezdja Vodnar popeljal proti južnemu delu neba. Česa tako veličastnega še nikoli nisem videla. Meteorski roj Orionidov so zelo hitri meteorji, do 66km/s, pogosto puščajo sledi. Lahko jih je od 40 do 70 na uro in gre za meteoroide 1P/Halleyevega kometa.
Po polnoči smo pospravili teleskope in odšli k Polenškovim na okrepčilo. Naš gost iz Ljubljane se kar ni mogel načuditi gostoljubnosti Kozjanskega in nam povedal, da v Ljubljani ni nikoli tako. Sam je zapisal: ,,Česa takega si mi v bogati Ljubljani še nikoli nismo privoščili, zato je potrebno na “nerazvito” Kozjansko …”
Ko smo se ob pol dveh zjutraj odpravljali domov, je nebo postalo kristalno jasno, saj ni bilo več nobenih tančic oblakov. Vrnili smo se k sveti Heleni, da fotografsko zabeležimo nočno nebo. Vsi tisti, ki ste kdaj fotografirali v temi veste, da so tu časi daljši od minute. Videli smo veliko utrinkov, najlepšega med njimi pa smo ujeli ob 2. uri. Andrej je bil navdušen, kljub temu, da je avgusta 100 ur fotografiral Perzeide na Lastovu, takega zadetka ni imel.
Odločitev, da odidemo nazaj, se je obrestovala, saj smo posneli fantastičen bolid. Navidezno je bil bele barve, magnitude vsaj -6, če ne še bolj svetel. Na (zgornji) sliki se vidijo barve: začetek je zelen, sredina bela, konec pa rdeč. Na povečani sliki se vidi še meglica okoli utrinka. To je posledica ostankov plinov, ki so žareli še kakšno minuto po pojavu. V soboto zjutraj med 2. in 3. uro smo gotovo opazili več kot 40 meteorjev, ker pa smo oblekli vse kar smo imeli zraven, pa nas je kljub temu hotelo zebsti, zato vsega videnega nismo statistično zabeležili.
Potem smo odšli še na Prevorje. Vsenebni posnetek kaže ogromno onesnaženja, ki večinoma prihaja iz smeri Zagreba. Res je, da je smer proti Zagrebu najbolj odprta (vidi se pod matematičnim horizontom), v drugih smereh pa obzorje ni vidno oz. ga zakriva cerkev.
Na našem nočnem potepanju so nas najbolj motile nepravilno montirane luči in svetloba, ki prihaja s farme Slivnica (Meja Šentjur), s cerkve na Babni Bori, na Žusmu, Tegometal v Šentjurju, pa seveda bele led svetilke, ki so povsod v Šentjurju, za življenje ponoči, astronomska opazovanja, pa najslabša možna izbira.
To noč je bilo nebo res kristalno čisto in transparentno. Na vsenebnem posnetku lahko zaznate celo zodiakalno svetlobo (na spodnjem levem delu slike), ki bi bila ferenomenalno svetla, če ne bi bilo svetlobnega onesnaženja. Navdušenci smo malce pred Soncem prišli v šentjursko meglo.
t: Marica Kamplet, f: Andrej Mohar
*Na prvi sliki bolid, na drugi pogled s Prevorja proti Zagrebu
