V tretjem delu naše promocijske akcije »Podpiramo živila slovenskega porekla« bomo vašo pozornost usmerili k zavajajočim oglasnim sporočilom, katerih namen je potrošniku zbuditi zmotno prepričanje, da nakupuje slovensko, čeprav je v resnici plačal poceni tujo robo. Posvetili se bomo tudi ekonomsko-gospodarskemu vidiku pridelave mesa slovenskega porekla.
V prejšnjih prispevkih smo se dotaknili namena in pomena akcije ter predstavili predelavo mesa oz. »čarovnije«, skrite očem potrošnikov.
Tudi tokrat smo se pogovarjali z Jožetom Škorjancem, direktorjem podjetja Moj mesar Jože, ki nam je problem predstavil iz perspektive predelovalca mesa slovenskega porekla.
Z Jožetom smo se najprej dotaknili reklam, ki preko številnih medijev nagovarjajo potrošnike. V večini reklam, kjer je poudarek na domačih izdelkih, izdelkih z dežele (slednja po njegovih besedah nahaja povsod prej kot v Sloveniji!), gre za zavajanje potrošnikov. »Poznam predelovalce mesa, ki s spretno reklamo kupce zavajajo, da ti potem mislijo, da so kupili izdelek iz mesa slovenskega porekla. Kot poznavalec razmer pa vem, da je v teh izdelkih največ do 10% mesa slovenskega porekla, v številnih primerih še manj. V večini primerov gre za uvoženo meso«.
Ob tem se nam hočeš-nočeš poraja vprašanje, čemu takšno zavajanje, kaj imajo predelovalci od tega? Odgovor se seveda zopet skriva v ekonomski logiki, saj je meso iz uvoza dosti cenejše kot meso slovenskih proizvajalcev. Vendar pa taka logika »bogati« le proizvajalca mesnih izdelkov, na dolgi rok pa je zelo napačna in močno škodi slovenskemu gospodarstvu. Zakaj, Jože pojasnjuje takole:
»Če pričnem z ekonomskim vidikom tega problema moram poudariti, da je uvoženo meso problematično v prvi vrsti zaradi nizke cene, posledično nižje kakovosti. S tem pa Slovenski kmet in proizvajalec izgubljata delovni mesti, ki sta na račun uvoza formirani nekje v tujini. Velika težava je posledično nastala pri domala vseh javnih razpisih v Sloveniji. Država namreč ni poskrbela za razmerje kakovost-cena pri podeljevanju javnih razpisov. Zaenkrat je le cena tista ki pripelje dobavitelja mesa v javne zavode – vrtce, šole, bolnice, domove upokojencev, idr… Ste kdaj pomislili, da se zaradi tega denar davkoplačevalcev (torej nas vseh, ki smo zaposleni!) preliva direktno na račune v tujini? Pri nas pa resna situacija, ko nimamo delavnih mest. To je samomor po diktatu slabe politike in brezvestnega gospodarstva!«
Jože pa ob vsem tem razmišlja še korak naprej. Uvoz seveda zahteva transport, ki je lahko sporen zaradi trajanja oz. svežine, po drugi strani pa ne gre pozabljati tudi na ekološki vidik: »Ekološko sporni so tudi bistveno daljši prevozi mesa iz tretjih držav in s tem izpusti plinov. Logično je, da če imaš npr. v lastni hiši frizerja, ne hodiš nosit glave in denarja k sosedu! Kar je pa v naši domovini samoumevno«.
Jože nam je v pogovoru tudi zaupal svoje videnje in podal smernice pri reševanju vse višje brezposelnosti: »Primer novih zaposlitev vidim v socialnem podjetništvu. Kako? Imamo ogromno kmetij, ki so propadle, zemljo, ki je nihče ne obdeluje ali pa se na njej pasejo raznorazne “kosilnice” za katere več ali manj ni kupcev. Ta zemlja je po zelo ugodni ceni. Po drugi strani pa imamo vse več brezposelnih in celo vrsto javnih zavodov, trgovin, gostišč, ki nam, našim otrokom in vsem ostalim ponujajo uvoženo zelenjavo in sadje! Tukaj vidim ogromen potencial, kakovost, samooskrbo in delavna mesta pri nas, v Sloveniji in ne v tujini. Primer podjetništva, komunalno urejene parcele v Avstriji, je za 1m2 15,00 eur pri nas je ta cena približno 45,00eur za 1m2 kar je spet skregano s pametjo naših vodilnih na državni, upravni in občinski ravni. To je zatiranje podjetništva v kali; čeprav vsa javna uprava živi le od tega kar se dogaja v gospodarstvu in ne v negospodarstvu.
V Sloveniji imamo številne pokrovitelje prireditev, ki se igrajo z denarjem davkoplačevalcev -zaposlenih v Sloveniji. Ta sredstva podeljujejo od predsednika države tja do županov v raznorazna društva, ki pa mnogokrat ta naš denar porabijo za nekaj centov cenejšo uvoženo blago, kljub temu, da je bil denar pridelan pri nas! To se mi zdi nemoralno ne etično in spet skregano s pametjo.«
Kot ste verjetno opazili, bi se o tej temi dalo še veliko napisati in razpravljati. Morda smo vam skozi članke na to temo odprli nove smernice razmišljanja. Morda bo namen akcije našega portala, Mojega mesarja Jožeta ter številnih slovenskih predelovalcev mesa, dosežen – ko boste naslednjič stali pri mesarju in zahtevali meso slovenskega porekla. Kot seveda ostala živila.
Ob vsem tem pa se zavedati, da se takšne in podobne zadeve ne spreminjajo čez noč. Korak za korak. Danes vi, jutri morda vaši bližnji. V prihodnosti pa vse več tistih, ki jim ni vseeno za prihodnost otrok, gospodarstva, zaposlitev in navsezadnje zdravja.
Kdo je Jože Škorjanec
Jože je lastnik in direktor cenjenega in uspešnega podjetja Moj mesar Jože, ki od vsega začetka delovanja prodaja in predeluje le meso slovenskega porekla. Njihova uspešna pot namreč temelji na preprostih načelih: slovensko poreklo, domači recepti brez kemikalij ter brez povečanja volumna prekajenega mesa. Ključ podjetja so odlični sodelavci, s katerimi skupaj poskušajo biti kar se da dostopni, učinkoviti in profesionalni.
Moj mesar Jože ima mesnice v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini in Poljčanah. Njihovo spletno stran najdete na naslovu www.moj-mesar-joze.si.
Preberite še:
Podpiramo meso slovenskega porekla – 1. del
“Čarovnija” mesne industrije: kako iz 1 kg mesa dobijo 1.5kg produkta iz vaše košarice.
