Drugi avgustovski konec tedna je na gradu Podsreda minil v znamenju odprtja zanimive fotografske razstave avtorice Marte Skoberne, ki nosi pomenljiv naslov “Strašila”. Avtorica skuša z razstavo prikazati skoraj tri desetletja nastajajočo večplastno zgodbo, ki jo je spisala s pomočjo fotografskega objektiva.
Na Jesenicah rojena Marta Skoberne, ki skoraj tri desetletja poučuje na Biotehničnem centru Naklo v Strahinju, ljubezen do strašil neguje vse od leta 1984. Takrat so namreč strašila v dolini Krke prvič pritegnila njeno pozornost v taki meri, da jih od tedaj naprej redno spremlja in fotografira. V skoraj tridesetih letih je tako nastala zbirka okoli 4000 posnetkov strašil iz vse Slovenije, nekaj posnetkov je nastalo tudi zunaj naših meja.
Strašila, za katera je avtorica Marta Skoberne dejala, da so dokaj pogosta, če jih le iščemo. Prisotna so na njivah, poljih in vinogradih. Navadno je to preprosta oblika lutke obrisov človeka, namenjeno odganjanju ptic, ki se hranijo s semeni bilk na poljih ali njivah. S tem namenom so nekatera strašila tudi umetelno izdelana, včasih se izdelovalci strašil zadovoljijo s svetlečimi predmeti, ki se v vetru premikajo, zopet drugič pa s preprostimi krpami, obešenimi na palico.
Na otvoritvi, kjer bi naj bil prisoten tudi etnolog prof. dr. Janez Bogataj, a se je zaradi drugih obveznosti opravičil, je avtorico odlično predstavil mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor JZ Kozjanski park in ljubitelj fotografije. Njena večplastna zgodba se po besedah mag. Oršaniča odseva v pojavnosti strašil, ki so predstavljeni kot elementi krajine, a delujejo kot tujek, tudi kot velik vprašaj. Strašila so navadno postavljena iz obupne borbe za ohranitev pridelka, se pa najdejo tudi humorni vložki, ki kažejo na manjši pomen ustvarjenega pridelka v ekonomiji kmetije in na manjšo prisotnost “grabežljivcev”.
Ob vsem tem je jasno, da so nekatera strašila v svojem namenu bolj, nekatera manj uspešna. So pa po pisanju prof. dr. Janeza Bogataja strašila “seveda izvrstna ilustracija razmerja med človekom in njegovim pojmovanjem naravnega okolja. Živali poskušamo zastrašiti in jih prepoditi, ker nam uničujejo naše plodove, pridelke. Pri tem pa pozabljamo, da je tudi žival živo bitje, ki se želi prehraniti in bo morala nekoč umreti, tako kot to velja za ljudi. Naj na koncu tega zapisa ostanem le pri pticah. Zdi se, da so večkrat pred človekom, ki jim strašila nastavlja. Ničkolikokrat sem namreč v vinorodnih krajih opazoval ropotajoče klopotce, na njih pa so veselo posedale ptice. Torej so se navadile na ta človekov strašilni “izum”, le človek se še ni navadil na nje.”
Odprtje razstave, ki bo na ogled vse do 31. oktobra 2012, je z glasbenimi vložki popestrila Etno skupina Nojek.
V spodnjem video posnetku si lahko ogledate, kaj je o razstavi za naš portal povedala avtorica Marta Skoberne, ogledate pa si lahko tudi fotografije (klik!), ki smo jih posneli na odprtju razstave.
