Cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah je v petek zvečer gostila basbaritonista, opernega pevca, novinarja Juana Vasleta, ki ga je spremljala Jelena Boljubaš (klavir). Odličnega basbaritonista, rojenega v Argentini, mnogi verjetno poznate kot komentatorja prenosov nogometnih tekem iz Južne Amerike, kjer se pokaže njegov pravi južnoameriški temperament. Nogomet je del njegovega življenja, v Sloveniji je več kot desetletje objavljal članke o južnoameriškem nogometu v časopisu Delo, vsi nogometni navdušenci pa zagotovo poznate njegovo knjigo Ustavite svet! Mundial je tu (Zgodovina nogometnih svetovnih prvenstev 1930-2006).
Program je povezovala Maja Ratej.
V prvem delu koncerta se je Vasle predstavil z argentinskimi in brazilskimi pesmimi, in sicer je začel z nostalgičnem samospevom Pueblito, mi pueblo (Vasica, moja vasica), avtorja Carlosa Guastavina, ki so ga klicali kar argentinski Schubert, in je še danes eden po svetu največkrat izvajanih argentinskih skladateljev. Vasle je nadaljeval z milongo (različica tanga) Papá Baltazar. Južnoameriškim otrokom 6. januarja prinašajo darila sveti trije kralji. V tej milongi mali temnopolti Pedro prosi temnopoltega kralja Boltežarja za vrsto daril: belega konja, vlak, dolgodlakega medveda, novega vojaka, meč, osvetljeni balon. Temu je sledil tango El dia que me quieras (Dan, ko me boš ljubila). Ustvarila sta ga pevec Carlos Gardel in poet Alfredo Le Pera, ki sta umrla v letalski nesreči. Gardel je navečji mit za tango pod južnim križem in ko Argentinci nekoga pohvalijo, mu pravijo, da je Gardel.
Zadnja argentinska je bila Chacarera, ki je tradicionalen argentinski ples veselega značaja. Argentinskim so sledile brazilske pesmi, in sicer je Juan zapel Carinhoso (Ljubezniv), Nihapope (Ime ptice in dekliško ime), Azulao (Ime ptiča, ki živi na brazilskem severovzhodu) in Banzo (nostalgija črnskih sužnjev). Južnoameriške pesmi so požele velik aplavz in temu so sledile slovenske. Z veseljem smo prisluhnili Mar ti ne priča (Josip Ipavec), Naša krava (Marjan Kozina), Goreči ogenj (prir. Josip Pavčič), Ko so fantje proti vasi šli (prir. Zorko Prelovec), Polžek leze v ogledi (prir. Niko Štritof), Gor čez izaro (prir. Zorko Prelovec), Micka bi rada Jurka dobila (prir. Niko Štritof) in Moja kosa je križavna (prir. Zorko Prelovec). Ob koncu je Vasle zapel še trikrat, eden izmed glasbenih dodatkov je bil tudi iz opere. 
Do zadnjega kotička napolnjena cerkev sv. Roka je dokaz, da tudi Šmarčani tovrstnim koncertom radi prisluhnejo, koncerta se je udeležil tudi župan. Projektno sodelovanje s hrvaško prestolnico baroka, mestom Varaždin, je privedlo do organizacije Rokovega poletja 2012. Gre za koncertne in druge dogodke, ki so se začeli že junija in bodo trajali do konca septembra v Šmarju pri Jelšah in pri sv. Roku.
Vabimo vas, da si pogledate spodnji videoprispevek petkovega koncerta.
t/f/v: J. C.
