V petek je bila v Kozjanskem parku potekala prireditev v počastitev 20. obletnice Evropske direktive o habitatih in programa LIFE, finančnega instrumenta, ki podpira ohranjanje okolja in narave po vsej Evropski uniji.
Suha travišča hribovitega predela Kozjanskega parka spadajo med vrstno najbogatejše življenjske prostore v Evropi, zaradi česar so uvrščena v omrežje Natura 2000, evropsko mrežo zavarovanih naravnih področij. V parku, ki je skoraj v celoti zavarovan z omrežjem Natura 2000, so Evropska komisija – Direktorat za okolje ter Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS v sodelovanju s Kozjanskim parkom in zainteresiranimi stranmi organizirali več dejavnosti, s katerimi so želeli dvigniti javno ozaveščenost o projektu Natura 2000.
Praznovanje ohranjanja narave s pomočjo programa Natura 2000 se je odvilo na gradu Podsreda. Dan se je najprej pričel za otroke. Najmlajši iz vrtca Bistrica ob Sotli so se udeležili programa za otroke Pravljična narava Kozjanskega z Ireno Cerar, priznano pravljičarko in urednico revije National Geographic Junior. Osnovnošolci OŠ Kozje in OŠ Bistrice ob Sotli pa so se odpravili na iskanje skritega zaklada Natura 2000 na poti od Podsrede do gradu Podsreda. Otrokom iz vrtca je bil grad Podsreda predstavljen z vidika ljudskih pravljic in pripovedk s Kozjanskega, osnovnošolskim otrokom pa je bila mreža zavarovanih naravnih področij Natura 2000 predstavljena s pomočjo zabavnega in poučnega iskanja skritega zaklada. Zmagovalce iskanja skritega zaklada sta razglasila Evropski komisar za okolje Janez Potočnik ter minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič ter jih tudi nagradila kot najboljše skrivne agente Nature 2000. Otroci iz zmagovalne ekipe so iz rok pevke Nuše Derenda, ki je mladim detektivom pomagala pri njihovem iskanju, prejeli nujno potrebno detektivsko opremo – temna sončna očala.
Javnemu delu praznovanja je sledila okrogla miza na temo »Natura 2000 kot priložnost za (zeleni) turizem in lokalni razvoj«. Cilj okrogle mize je bil spodbujanje dobrih praks med župani občin, v katerih Natura 2000 presega 50 odstotkov občinskega ozemlja ter med glavnimi turističnimi organizacijami v Sloveniji kot priložnost za zeleni turizem. Na okrogli mizi so sodelovali Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje, Janez Potočnik, evropski komisar za okolje, Mihael Zmajlović, hrvaški minister za zaščito okolja in narave, Maja Pak, direktorica STO – Slovenske turistične organizacije, Andreja Škrabec, predstavnica zavoda Parnas – opazovanje medveda (Natura 2000 vrsta), Peter Misja, župan občine Podčetrtek in predsednik Turistične zveze Slovenije, Damijan Jaklin, župan občine Velika Polana – vasi štorkelj (Natura 2000 vrsta) in Hrvoje Teo Oršanič, direktor Kozjanskega parka. Govorci so predstavili Evropsko unijo, nacionalne vidike in izzive ter dva primera »od spodaj navzgor«, ki si zaslužita posebno pozornost in priznanje. Prvi predstavlja
vas štorkelj, kjer lokalna skupnost izvaja več uspešnih projektov, ki združujejo lokalni turistični razvoj in promocijo te ogrožene in zaščitene vrste. Drugi primer prihaja iz gozdnega območja, kjer se pogosto pojavljajo konflikti med medvedi in ljudmi. Projekt, ki je nastal na pobudo lokalne nevladne organizacije, želi odpreti drugačno perspektivo odnosa med medvedom in človekom, perspektivo, ki bo z opazovanjem medveda lokalnemu prebivalstvu prinesla gospodarske koristi. Oba primera prikazujeta, kako lahko okoljevarstvo z roko v roki hodi z lokalnim (gospodarskim) razvojem, če se lokalne dejavnosti ne izvajajo proti ciljem ohranjanja narave.
Ozadje
Natura 2000 ni sistem strogo omejenih naravnih rezervatov, temveč temelji na veliko širšem načelu trajnostnega upravljanja rabe zemljišč in vode. Gospodarske dejavnosti so na teh področjih dovoljene, če ne ogrožajo cilja ohranitve danega območja. Natura 2000 ustvarja tudi številne nove priložnosti za rekreacijo in turizem. Po nekaterih ocenah območja Nature 2000 vsako leto privabijo med 1,2 in 2,2 milijarde obiskovalcev in ustvarijo od 5 do 9 milijard EUR prihodkov.
Novi razvojni projekti morajo ohranjati celovitost območij Nature 2000, potencialno škodljivi projekti pa se lahko začnejo izvajati šele po pridobljeni celoviti ekološki oceni, če ni alternativne rešitve, če gre za projekte prevladujočega javnega interesa in ob nadomestilu za izravnavo vsakršnih izgub ali škode, povzročene tem območjem. Tako je bila na primer spremenjena trasa ceste Via Baltica preko Poljske, na Škotskem pa so zamenjali lokacijo vetrne elektrarne, da bi zaščitili planinskega orla.
Pri upravljanju Nature 2000 je ključnega pomena tudi vključenost lokalnih interesnih skupin, kar zagotavlja nove priložnosti za trajnostno upravljanje rabe zemljišč. To dokazujejo pobude, kakršna je na primer kmetijstvo, usmerjeno v ohranjanje tal, ki je bila preko projekta v okviru LIFE uvedena v ledeniški kraški pokrajini Burren na Irskem. V Franciji na primer vlada pri uvajanju načrtov upravljanja vsakega posameznega območja tesno sodeluje z lokalnimi lastniki zemljišč.
Učinkovito upravljanje in obnovitev območij v omrežju Natura 2000 sta povezana z velikimi stroški. Za nekatere od njih je mogoče pridobiti evropska sredstva, na primer iz sklada za razvoj podeželja ali sklada za regionalni razvoj. Natura 2000 poleg lastne vrednosti zagotavlja tudi življenjsko pomembne ekosistemske ter družbeno-ekonomske koristi, katerih vrednost daleč presega omenjene investicijske stroške.
Komisija je na dan 20. obletnice izdala slavnostno brošuro o direktivi o habitatih, v kateri je predstavljen izbor številnih dosedanjih dosežkov, ki prikazujejo resnično dodano vrednost, ki jo je EU s tem zakonodajnim aktom zagotovila vsem državam članicam. Slavnostni dogodki so se in se še bodo vrstili po vsej Evropi. Na številnih območjih Nature 2000 bodo organizirani številni posebni dogodki, načrtovanih pa je tudi več kot 300 dogodkov v okviru programa LIFE. Osrednja konferenca bo potekala oktobra 2012 v Belgiji.
O Evropski direktivi o habitatih
Evropska direktiva o habitatih je skupaj z direktivo o pticah srce prizadevanj Evropske unije za obvarovanje narave v Evropi in ohranitve biotske raznovrstnosti. Vsaka država članica varuje delež svojih naravnih habitatov z namenom zaščite rastlinstva in prebivalstva ter njihove ohranitve prihodnjim generacijam.
Področja, ki spadajo pod okrilje direktive o pticah in habitatih, tvorijo Naturo 2000, veliko omrežje zavarovanih območij, oblikovanih z namenom zagotavljanja zdravja evropskim ekosistemom. V Evropi je na ta način zavarovane že 20 % kontinentalne pokrajine.
Evropska direktiva o habitatih varuje okoli 1.000 živalskih in rastlinskih vrst ter okrog 200 različnih tipov habitatov po vsej Evropi.
V Sloveniji je določenih 286 območij Nature 2000, od tega 259 na podlagi direktive o habitatih in 27 na podlagi direktive o pticah, območja pa zajemajo več kot 35 % površine Slovenije.
O Evropskem programu LIFE
Program LIFE je edini finančni instrument Evropske unije, ki se osredotoča izključno na sofinanciranje projektov za ohranjanje in obnovitev narave. Njegov glavni namen je podpreti izvajanje okoljevarstvene zakonodaje, izvajanje okoljevarstvene politike in spodbujanje novih rešitev na področju varovanja okolja.
Program LIFE je bil ustanovljen leta 1992. Od svoje ustanovitve je sofinanciral skupno 1256 projektov, zagotovil 1.2 milijarde € ter sprostil nadaljnji 1.2 milijardi € v obliki drugih javnih in zasebnih prispevkov za zaščito ogroženih vrst in naravnih habitatov.
Do leta 2011 je bilo v Sloveniji prek omenjenega sklada financiranih 24 projektov v skupni vrednosti 30 milijonov evrov, od katerih je 17 milijonov prispevala Evropska unija. Projekti so pripomogli k boljšemu poznavanju življenja in zahtev nekaterih rastlinskih in živalskih vrst, med njimi velikih zveri (medveda, volka), ptičev (predvsem kosca), vidre in drugih.
O Kozjanskem parku
Kozjanski park je 19. 600 hektarov velik park na vzhodu Slovenije. Nudi enega vrstno najbogatejših življenjskih prostorov v Evropi, ki ga napajata reki Sotla in Bistrica.
Večji del Kozjanskega parka izpolnjuje pogoje za posebno območje varstva Natura 2000 ter je njegov del že od leta 2004. Program varuje 120 različnih vrst ptic, pa tudi številne druge vrste, vse od hroščev do metuljev, suha travišča z orhidejami in ilirske bukove gozdove, glive, travniške sadovnjake in jamo.
