Na cvetno nedeljo, zadnjo nedeljo pred veliko nočjo, se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, kjer so Jezusa ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z zelenjem. Oljka je simbol miru in sprave, zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje. Po cerkvah berejo evangelijska poročila o Jezusovem trpljenju, s praznikom pa je v naših krajih povezan tudi običaj izdelovanja butar. Bili smo na Kozjanskem, kjer so v Polju ob Sotli in Selah postavili in blagoslovili butaro velikanko.
Razgibana geografska lega posameznih področij prinaša tudi raznovrstne kulturne značilnosti. Zanimivo je, da je butarica (tradicionalno obarvani oblanci in zelenje) po različnih geografskih legah dobila različna imena. Na Dolenjskem ji rečejo pušelj ali žegen, v Beli krajini drenek, v Prekmurju in na Štajerskem snop, presmec ali pegelj, na Gorenjskem beganica, v Kranjski Gori prakelj, na Primorskem veja in vivnik, v okolici Ljubljane pa butarica ali tudi samo butara. Na določenem območju Kozjanskega ji pravijo tudi pukša.
V Polju ob Sotli so butaro velikanko izpred Joškovega kozolca v Lastniču pred cerkev sv. Miklavža prinesli peš na kolih člani Društva za ohranitev starih običajev.
Butaro so izdelali tudi v Selah.
Vabimo vas, da si ogledate fotogalerijo (klik!!) in spodnji video prispevek postavljanja in blagoslavljanja butar.
