Z začetkom letošnjega leta smo vstopili v Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, zato želita Evropska unija in države članice spodbujati uresničevanje vizije družbe vseh starosti. Povezovanje in sodelovanje vseh starostnih skupin je glavni cilj tega leta, še posebej pa je pomembno to, da je potrebno pozabiti na morebitne predsodke in stereotipe med različnimi starostnimi skupinami.
Resnično bogastvo vsakega naroda so ljudje v vseh starostnih skupinah. Ker se prebivalstvo sveta in tudi Slovenije stara, se je zadnja leta začelo veliko govoriti o medgeneracijskem sodelovanju. Hkrati s staranjem prebivalstva narašča tudi brezposelnost mladih in morebitno nestrpnost mladih do starejših je potrebno iskati tudi v tem podatku, da starejši zasedajo marsikatero delovno mesto, ki si ga mlajši želijo. Delovna doba se podaljšuje in zgodnja upokojitev postaja le spomin in hrepenenje na neke boljše čase, ki jih ne bo več. Da pa mladi in starejši lahko mimo tega živimo v nekem sožitju, je še kako pomembno medgeneracijsko sodelovanje. Dobo, v kateri živimo, je zaznamoval izjemno hiter tehnološki napredek, ki danes starejšim predstavlja kar velik problem, medtem ko mladim to ne predstavlja nobene ovire. Zaradi prevelikega hitenja in nenehne bitke s časom pozabljamo na ljudi okoli nas, še posebej na starejše, ki se iz leta v leto počutijo bolj odrinjeni in v težavo mladim. Stik med različnimi starostnimi generacijami se ne sme izgubiti in rešitev se kaže v medgeneracijskem povezovanju oz. sodelovanju. Eni in drugi potrebujemo priložnost za izmenjavo izkušenj, za to pa je potreben zavesten trud.
Neenakomerna rast števila prebivalstva po svetu – v Rog. Slatini naravni prirast na 1000 prebivalcev pozitiven
Statistični podatki Republike Slovenije kažejo, da se 97 % vsega povečanja prebivalstva zgodi v manj razvitih državah, v katerih so velike razlike med revnimi in bogatimi in tukaj je zagotavljanje vode, hrane in zavetja vsakodnevni boj. Večina bolj razvitih držav se hkrati spopada z zmanjševanjem rodnosti, z upadom števila prebivalcev in s staranjem prebivalstva. Mnoge države se s spremembami zaradi staranja prebivalstva že spopadajo ali se nanje vsaj pripravljajo – podaljševanje pričakovanega trajanja življenja ponekod že pomeni tudi podaljševanje aktivne dobe. V nekaterih državah v razvoju, v katerih trenutno še ne moremo govoriti o velikem deležu starejših, pa se prebivalstvo stara veliko hitreje kot v razvitem svetu, zato bo tudi do sprememb v družbi prišlo zelo hitro, a morda na to ne bodo vsi pripravljeni. Po podatkih Evropske komisije bo leta 2025 več kot 20 % evropskih prebivalcev starih 65 let ali več, zlasti pa bo naraslo število starostnikov nad 80 let.
Zanimali so nas tudi statistični podatki za občino Rogaška Slatina, ki je sredi leta 2009 imela približno 11100 prebivalcev. Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Povprečna starost občanov je bila 39,9 leta in tako tudi nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,4) leta. Med prebivalci je bilo število najmlajših večje od števila najstarejših, povprečna starost prebivalcev se dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Naj pa nas ti podatki ne zavedejo preveč, saj problematika starostnikov in medgeneracijskega povezovanja v občini ostajata odprti še naprej.
Mladi in starejši lahko sodelujemo
Za starejše (s to besedo zajemamo vso populacijo nad 65 let) je pomembno, da se v odnosih z mlajšimi trudijo za pristen stik in da jih ni sram lastnih izkušenj. Mladi smo ponavadi precej zaletavi in nepremišljeni, vsak morebiten dobronameren nasvet starejših pa se nam zdi odveč. Pozabljamo, da so izkušnje starejših dragocene. Tako eni kot drugi smo svojevrstni, ampak spoznanje, da se lahko medsebojno veliko naučimo, bi moralo rušiti vse družbene tabuje. Vzemimo primer uporabe računalniške tehnologije, ki se je v tem času pokazala za izjemno dober primer medgeneracijskega povezovanja. Vsi mladostniki so danes računalniško pismeni, kar niti ni tako nenavadno, saj je tudi vso izobraževanje usmerjeno v to, da gre v koraku s tehnologijo. Računalniki pa starejšim, predvsem tistim, ki na svojem delovnem mestu niso nikoli uporabljali napredne tehnologije, predstavljajo veliko težavo. Tako je marsikateri ”Janez” že naučil svojega očeta uporabljati elektronsko pošto in pokazal, kako se vstopi in deluje v medmrežju. Danes morajo starejši, če želijo mladostnikom slediti, slediti tudi modnim trendom. Kaj pa mladi? Ali se mladi resnično dovolj trudimo, da bi od starejših prevzeli navade, vrednote, ki so nekoč veljale pred tem velikim industrijskim in tehnološkim napredkom? Si želimo družbe starejših? Vsi indici modernih raziskav kažejo na to, da v kontekstu uveljavitve osebnega jaza in ustvarjanju kariere v starejših vidimo še enega nasprotnika več, ki ga je potrebno pustiti za sabo. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti dejstva, da bomo vsi enkrat stari in da je sedaj skrajni čas, da na področju medgeneracijskega povezovanja začnemo delati spremembe. Če nas je pred leti prizadela izjava otrok, da je krava vijolična in da velik odstotek otrok ne ve, od kod pride mleko, se starejšim danes to zdi čisto normalno. Ali je prav, da se tudi starejši na takšen način izolirajo od mladih in jih prepuščajo v napačnem mišljenju in zakaj mladi ne pokažejo več samoiniciativnega zanimanja za preteklo življenje? Mladi se moramo naučiti prisluhniti pripovedovanju generacij, ki v sebi nosijo mnoge rane iz preteklosti, a jih nimajo komu zaupati. Med nami mora steči vzajemna kakovostna komunikacija, ki je ključ do uspeha.
Območje Kozjanskega in Obsotelja bi potrebovalo medgeneracijski center
Prvi medgeneracijski skupnostni center v Sloveniji imamo v Murski Soboti, Hiša Sadeži družbe, kjer se starejši in mlajši učijo kuharskih in šiviljskih spretnosti, uporabe računalnika, plesnih korakov, odigrajo družabno igro ali preberejo knjigo v dnevnem prostoru. V tovrstne projekte medgeneracijskega sodelovanja so se uspešno že vključila nekatera lokalna društva in ustanove, kjer mlajši in starejši preko različnih delavnic sodelujejo in izmenjujejo izkušnje.
Prebivalci Pegazovega doma o medgeneracijskem sodelovanju včasih in danes
Obiskali smo Pegazov dom in poklepetali s starostniki. Zanimalo nas je, kako je bilo z medgeneracijskim sodelovanjem včasih in kako je danes. Vsi so bili mnenja, da je za vzpostavitev medgeneracijskega sodelovanja najprej potrebna vzgoja družbe v tem duhu in volja do dela. Med našim pogovorom so poudarili tudi to, da bi se mladi morali od starejših naučiti predvsem olike oz. bontona, spoštovanja do sočloveka in različnih delovnih navad, saj mlada generacija sedaj živi v povsem drugačnih časih. Naše druženje smo zaključili z ugotovitvijo, da danes mladi starejšim ne posvečajo tolikšne pozornosti kot nekoč. Da med nami ni tolikšnega medgeneracijskega sodelovanja, je kriv tudi kapitalizem – preveč imamo vsega.
V spodnjem video prispevku si lahko pogledate del našega pogovora.
