Veterinarji v Šmarju pri Jelšah so me razočarali. Telefoniral sem jim in jih prosil, naj mi pride nekdo oplodit svinjo. Obljubil mi je, a ga ni bilo. Zatem sem si vzel dopust in šel sem na veterinarsko postajo v Šmarje. Obljubil mi je, da pride zanesljivo do dvanajste ure. In spet nič! Zatem sem jim pisal priporočeno pismo in jih prosil, naj pridejo, ko jih bom klical. To sem tudi 2. februarja napravil. Po telefonu. In spet samo lažna obljuba.
Kaj naj rečem? Ali lahko šmarski živinozdravniki delajo tako kot hočejo? Tudi jaz moram vsak dan na delo. Čeravno daleč in brez avta. Tudi asfalta ni. Pa grem, ker moram. Kaj pa oni?
J.K.
Novi tednik, 17. 2. 1977
