Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Z 9. redne seje OS Šentjur: obvoznica ima zeleno luč


  

Sejanje občinskega sveta je 18. oktobra prineslo enega najpomembnejših epilogov tega stoletja. Občinski postopki z umeščanjem navezovalne ceste Šentjur-Dramlje so zaključeni. Napori za začetek gradnje se s šentjurskega bojišča prenesejo na ljubljansko, kjer bodo pomembno vlogo odigrali tako morebitni novi šentjurski poslanci kot lobiranje iz Šentjurja.

Najem za stranke brezplačen

Že v samem uvodu 9. redne seje sta Cveto Erjavec (SD) in Jože Korže (SDS) želela umakniti točko o oddajanju poslovnih prostorov v najem, saj sta se zbala, da bosta ob strankine prostore. Korže je svoj predlog o umiku te točke zavil v celofan in osrednji želji dodal še prostore društev in javnih zavodov, ki delujejo v javnem interesu. Po krajši razpravi so svetniki z devetimi glasovi za in devetimi proti izglasovali, da točka vendarle ostane na dnevnem redu.

Za urejanje vodovoda ustrezna izobrazba

Že odbor za urejanje prostora, varstvo okolja in stanovanjsko politiko, ki ga vodi Jože Artnak (LDS), je podal ugotovitve, da je stopnja izobrazbe za vzdrževanje vaških vodovodov previsoka, in podal predlog, da se vodomeri iz objektov prestavijo izven teh. Če je vodomer v objektu, je vzdrževanje vodomera na plečih lastnika objekta, zunanjega pa vzdržuje upravljavec. Jernej Tisel mu je odgovarjal, da pogoj ustrezna izobrazba velja za vaške vodovode, ki oskrbujejo le nekaj odjemnikov, in dodal, da pozna osebo, ki ima primerno izobrazbo, s katero lahko vaščani sklenejo pogodbo o vzdrževanju(?!). Glede pobude števcev v objektih je potožil, da je takšnih števcev še več kot 2.000 in da bi to potegnilo za sabo ogromne stroške. Kot kaže soglasno sprejet odlok, so bili svetniki zadovoljni s podanimi odgovori. 

Nova imena ulic

Preimenovanje starih imen ulic, kot kaže, ne bo šlo brez zapletov, saj so s tem povezani visoki stroški za zamenjavo dokumentov lastnikov parcel. Podan predlog zajema preimenovanje devetih pretežno novih ulic, od katerih jih je osem v Šentjurju in ena v KS Rifnik. Postopke za preimenovanje dela Ceste na Brdo bodo zaenkrat zaradi nestrinjanja tam živečih krajanov ustavili. Ime predlagane ulice na koncu Ceste Miloša Zidanška je Benjaminova ulica, na novonastali soseski v delu Ceste Kozjanskega odreda pa Cesta na Goro. Za ostale ulice še ni predlogov. Svoj lonček k imenovanju ulic je takoj dodal Korže v imenu odbora SDS, ki je predlagal, da se ena ulica imenuje tudi po dr. Jožetu Pučniku, in postregel z njegovim krajšim življenjepisom.

Navezovalna cesta in suhi zadrževalnik voda

»Gre za finančno najpomembnejši odlok na tem območju v tem stoletju,« je začel z razlago Edvard Peperko. Pripravo dokumentacije za odlok bo v 70 % financirala država ter v 30 % Občina Šentjur. V zadnjih dneh so prejeli tudi pozitivna mnenja Ministrstva za promet in Ministrstva za okolje in prostor ter s tem zaokrožili zbiranje dovoljenj in soglasij. Prav tako so izvedli tudi študijo s pokritim vkopom v dolžini 650 m v celotni Kamenski dolini ter dodali še dodatne protihrupne zaščite.

»Gre za dokument, ki je skupnega pomena za našo občino in državo,« je nadaljevala Vera Rutar, razlagalka podrobnejšega načrta. Navezovalna cesta bo vzpostavila ustrezno prometno povezavo od izvoza AC Dramlje do Črnolice in s tem razbremenila mesto Šentjur težkega tovornega prometa. Cesta bo dolga 8.048 m, prečni profil znaša 11 metrov z voznima pasovoma po 3,5 m. Po AC priključku Dramlje se cesta spusti v dolino Kozarice, ki jo prečka z 280 m dolgim viaduktom, nadaljuje pa se s 150 m dolgim pokritim vkopom, ki je tudi prehod za živali. Cesta vodi do kamenskega potoka izmenično po vzhodnem in zahodnem robu doline. Del trase ob naselju Kameno v dolžini 650 m poteka v pokritem vkopu, pred izstopom pa se naselju Bezovje izogne s 130 m dolgim predorom. Spusti se v dolino Slomščice in Voglajne, kjer prečka potok Slomščico z 240 m dolgim viaduktom, z nadvozom pa železniško progo in vodotok Voglajne. V nadaljevanju poteka po nasipu proti jugu in se priklopi obstoječi cesti na robu naselja Črnolica. Cesta ima sedem nivojskih križišč, 5 krožnih in 2 klasični.

Zaradi te ceste bo potrebno prestaviti tudi visoko in nizko napetostno omrežje, ki se pokabli in bo teklo pod zemljo. S tem se ukine tudi nevaren prehod čez železnico pri Zikošku. Ob tem projektu se bo izvedel tudi suhi zadrževalnik visokih voda. Gre za lovljenje pretokov v konicah poplavljenega vala in pred poplavami ščiti tako Štore kot Celje. Suhi zadrževalnik je omejen z navezovalno cesto Dramlje-Črnolica ter z drugim krakom z nasipom železniške proge. Zadrževalnik je dimenzioniran za zadrževanje 655.000 kubikov vode. Na izstopu suhega zadrževalnika bo postavljen zapornični objekt, s katerim bo reguliran izstop vode.

Občinski svetniki so bili navdušeni nad projektom. Sebastjan Jaklič (LDS) se je spomnil samih idejnih začetkov projekta, ko sta z Juretom Godlerjem zbirala podpise za začetek gradnje, Jurij Malovrh (SLS) pa je povedal, kakšen je bil njegov napor in napor župana Marka Diacija (takrat SMS) za podpis in sprejem amandmaja v državnem zboru. Robert Polnar (LMD GOŠ) je zbadljivo dodal, da je vesel, ker Šentjur premore toliko zaslužnih mož ter da je to opravljeno delo bistveno manjše, kot ga prelagamo sedaj na pleča države. Poudaril je, da je časovni okvir dokončanja izgradnje odvisen od teh gospa in gospodov iz Šentjurja.

 

Koržeta je zanimalo, kaj je nad pokritim vkopom, nato se je obregnil nad pomanjkljivim gradivom, kjer ni bilo predloženega grafičnega prikaza. Spomnil se je tudi na civilno iniciativo, ki jo je takrat nekdo hujskal proti obvoznici, in modro pripomnil, da nimajo vsi svetniki kratkega spomina. Dodal je še, da bo po njegovem vrednost investicije z umeščanjem pokritega vkopa sedaj narasla za nekaj milijonov. 

Vodja tega projekta v prejšnjem mandatu, Jože Artnak, je dodal, da je zadovoljen, da bomo dočakali realizacijo tega projekta in se obregnil na zbirokratizirano državo. Pohvalil je izposlovani pokriti vkop ter pomenljivo namignil, da ima tudi idejo, kako sfinancirati šentjursko obvoznico brez prispevka države, kar pa so svetniki kar malo preslišali.

Po soglasno sprejetem odloku si je ta prislužil tudi svetniški aplavz. 

 

Naj bo še naprej zastonj

Odlok, ki je urejal oddajanje poslovnih prostorov v najem, ni več v skladu z zakonodajo. Zato je bil pripravljen predlog, da se ta odlok ukini in da ga nadomesti državni zakon in uredba. Svetniki so se zbali, da jim ukinitev tega odloka ukinja tudi prostore strank, zato je župan predlagal, da se odlok v prvi obravnavi sprejme, do naslednje obravnave pa naj se pridobi pravno mnenje. Ukinitev odloka so svetniki soglasno podprli, naknadno pa so podprli še sklep Jožeta Koržeta, da se listi in političnim strankam, ki so v občinskem svetu Šentjur, daje prostore v brezplačen najem. Ker pa v OS ni stranke, ki bi si pljunila v lastno skledo, so tudi ta sklep svetniki soglasno potrdili.

Knjižnica se predstavi

Na pobudo s prejšnje seje OS, da se vsakič predstavi eden od javnih zavodov, je led prebila JZ Knjižnica Šentjur. Direktorico Tatjano Oset je še najbolj zbrano poslušal Robert Polnar, ki je kot oče, ki kara svoje otroke, z opozorilom šš večkrat utišal nekatere klepetave svetnike, ki jih delovanje knjižnice ni najbolj zanimalo. Osetova je potožila, da bi knjižnica nujno potrebovala vsaj še dva zaposlena, če bi hotela povečati 11 % delež lastnih virov financiranja. Nekatere knjižnice imajo za povečevanje tega tudi lastne gostinske lokale, dobiček teh nalagajo v dejavnost knjižnice. Polnar je njene želje že v kali zatrl, da bo občinski delež pri financiranju Knjižnice ostal enak, ne glede na to, da ji je strankarski kolega Malovrh z vprašanji serviral želje na pladnju. 

Šentjur energetsko zadovoljiv

Svetniki so poslušali predavanje mag. Štefana Žvaba iz Eko Ideje, d.o.o. o lokalnem energetskem konceptu (LAS) občine Šentjur. Ta je pohvalil Šentjur, da je energetsko potraten v dovoljenih mejah, in povedal, da ima Občina velik potencial pri izkoriščanju biomase, ter poudaril, da bi morali več narediti na obnovljivih virih, kot so sonce, bioplin …

Želeno je, da bi občina zmanjšala porabo energije za 22 %, iz 40 % na 60 % pa povečala uporabo bioenergije. Smotrno bi bilo povečati pokritost z daljinskim ogrevanjem. Žvabu so svetniki zastavili kar nekaj vprašanj, a na koncu odlok soglasno potrdili.

Pobude in vprašanja svetnikov

Jaklič je predlagal, da se nadzor hitrosti z radarjem, ki ga lahko od  zdaj izvajajo občinski redarji, predhodno objavi na občinski strani in v lokalnih medijih, Korže je komentiral občinski odgovor na vprašanje Štefanije Krameršek s prejšnje seje, kdaj se bo uredil izvoz AC Dramlje. Dodal je, da je podobno vprašanje postavil Ministrstvu za promet, in odgovor, ki ga je dobil od ministrstva, je drugačen od odgovora občinske uprave. Izvoz iz AC Dramlje bo saniran, in sicer najkasneje do spomladi drugo leto.

Artnaku se je nabralo v nekajmesečnem postu občinskega sveta kar deset vprašanj, izpostavil pa je le dve, kdaj bo na Planini odprta spominska soba mladinskih delovnih akcij in če je Direkcija RS za ceste že dala soglasje občini na posredovano projektno nalogo za državno cesto od Petrola skozi mesto Šentjur do krožišča na Selah in drugo, za cesto Črnolica-Gorica pri Slivnici. To dokumentacijo občina nujno potrebuje, da lahko pripravi projekte, s katerimi se bo prenova teh cest uvrstila v državni proračun. Franc Korenjak (NSi) je spraševal, kdaj se bo uredil prehod za pešce v Lokarjah pri Trgovini KEA. Lovra Perčiča (SDS) je zanimalo, koliko je znašala odškodnina Trgovine KEA za služnostno pot po občinski zemlji, ponovno je izpostavil nevaren most na Pešnici in zahteval čimprejšnjo posredovanje pri popravilu varnostne ograje. Njegovega strankarskega kolega Ludvika Žafrana je zanimalo, kdaj je bil na občinskem svetu sprejet sklep, da se favorizira eno kulturno društvo z 20 % razpisnih sredstev. Korže se je držal za glavo, v kakšni represivni državi živimo, da lahko sedaj za prometni prekršek kaznujejo že mestni redarji. Ob 21. uri so svetniki sejo le zaključili.

jg / Šentjurske novice, 26. 10. 2011

 

Poudarki z 9. seje Občinskega sveta (Občina Šentjur)