Minuli konec tedna so ob upravni stavbi Kozjanskega parka v Podsredi odprli novo rastlinsko čistilno napravo. Namenjena je čiščenju komunalne odpadne vode do 50 oseb (upravne stavbe, gostinskega objekta in enodružinske hiše) ter se razteza na površini 124 m2. Sklad Si.voda je rastlinsko čistilno napravo zgradil v sodelovanju s Kozjanskim parkom in podjetjem Limnos d. o. o. Otvoritev je potekala pod okriljem tradicionalne prireditve “Praznik kozjanskega jabolka”.
Otvoritve rastlinske čistilne naprave v Kozjanskem parku so se udeležili direktor Kozjanskega parka mag. Teo Hrvoje Oršanič, župan občine Poljčane Stanislav Kovačič, predsednik Strokovnega sveta Sklada Si.voda in direktor Inštituta za vode RS dr. Mitja Bricelj, predsednik Sveta zavoda Sklada Si.voda in član uprave Si.mobila Milan Zaletel in prof. ddr. Ana Vovk Korže, strokovnjakinja za področje ekoremediacij in članica Strokovnega sveta Sklada Si.voda.
Pred odprtjem rastlinske čistilne naprave je v dvorani uprave Kozjanskega parka potekal posvet, kjer je župan občine Poljčane predstavil vizijo in strategijo občine Poljčane v smislu trajnostnega razvoja. Poljčane so namreč prva občina, kjer je omenjeni sklad postavil prvo tovrstno čistilno napravo.
Ob otvoritvi rastlinske čistilne naprave je direktor Kozjanskega parka mag. Teo Hrvoje Oršanič izpostavil pomen rastlinskih čistilnih naprav za razpršene pokrajine, kot je Kozjanski park: “Zaradi geografske značilnosti in biotopske občutljivosti kozjanske pokrajine gradnja klasičnih čistilnih naprav na tem območju ni smiselna. Rastlinska čistilna naprava nam prestavlja odlično alternativo, saj dosega do 99-odstotno učinkovitost čiščenja komunalnih odpadnih voda. Sam poseg v okolje pa je zanemarljiv. Še več, rastlinske čistilne naprave nudijo prostor nekaterim živim bitjem. Zato tudi okoliškim občinam priporočam, naj razmislijo o uvajanju RČN na odmaknjenih območjih, saj bomo tako skupaj poskrbeli za trajno čiste in zdrave okoliške vode.”
Rastlinske čistilne naprave uporabljajo samoobnovitvene sposobnosti narave pri čiščenju odpadnih voda, zato so primerna rešitev za tista območja, kjer gradnja klasičnih čistilnih naprav ni okoljsko ali stroškovno sprejemljiva. Primerne so zlasti za razpršena naselja v gričevnatem svetu, kot je Kozjansko.
Rastlinska čistilna naprava posnema (RČN) samočistilno sposobnost narave za čiščenje onesnaženih voda. Deluje na podlagi filtracije vode skozi sedimente različnih velikosti in koreninskega sistema močvirskih rastlin, kjer potekajo aktivni fizikalni in kemijski procesi. Odločilno vlogo pri čiščenju vode opravijo mikroorganizmi z razgrajevanjem strupenih snovi. Bakterije, organske snovi, težke kovine, pesticidi in druge toksične snovi se ob prehodu v rastlinsko čistilno napravo vgradijo v rastlinsko biomaso, kar preprečuje, da bi te snovi odtekle z vodo v naravo in voda se očisti do zahtevanih normativov. Sistem se zaključuje z zbiralnim bazenom za prečiščeno vodo, ki se lahko ponovno večnamensko uporabi. Fizikalni in kemijski procesi, ki jih uporablja RČN, so absorbcija, mineralizacija ter aerobna in anaerobna razgradnja. Največji delež (80 %) čiščenja vode opravijo aerobne in anaerobne bakterije, ki živijo na koreninah rastlin ali med njimi, preostalih 20 % čiščenja pa opravijo rastline z vezavo mineralnih snovi (npr. fosfatov, nitratov) in strupenih snovi v rastlinska tkiva.
RČN se poleg za čiščenje komunalnih odpadnih voda lahko uporablja tudi za čiščenje industrijskih odpadnih vod, izcednih vod iz odlagališč odpadkov in meteornih vod iz cestnih in urbanih površin, uporablja pa se lahko tudi kot rešitev za kondicioniranje pitne vode oz. vode, namenjene za namakanje v poljedelstvu.
Prednosti rastlinske čistilne naprave:
- ekonomska in ekološka alternativa tradicionalnim čistilnim napravam
- ne potrebuje električne energije ali strojne opreme
- deluje zanesljivo, saj dosega od 85 do 99-odstotno učinkovitost čiščenja
- varuje podtalnico, pitne vire, vodotoke in jezera
- nemoteč poseg v okolje, saj gre za popolnoma naraven element, ki se spoji s pokrajino
- poleg čistilne sposobnosti nudi tudi življenski prostor nekaterim živim bitjem
- nižji stroški gradnje, obratovanja in vzdrževanja. RČN je dva- do trikrat cenejši čistilni sistem za odpadne vode od klasičnih čistilnih naprav
- enostavna dograditev v primeru povečane obremenitve – za 1 dodatni PE (populacijski ekvivalent oz. količina odpadne vode, ki jo proizvede ena oseba) sta potrebna dodatna 2 m2 RČ
Finančni vložek v rastlinsko čistilno napravo se skupaj s stroški načrtovanja, izvedbe in prvega monitoringa giblje od 4.200€ na gospodinjstvo (4 osebe), za 30 oseb pa stane 25.000 do 30.000€.
Vabljeni k ogledu spodnjih video prispevkov, kjer smo pred kamero povabili prif. ddr. Ano Vovk Korže ter predsednika Sveta zavoda Sklada Si.voda in člana uprave Si.mobila Milana Zaletela.
