Tisel in Artnak že napovedala kandidaturo

11. 10. 2011 6:17
 
Vlada je padla, nad čemer niso presenečeni niti v šentjurskih odborih strank. Zatrjujejo, da so na predčasne volitve dobro pripravljeni, a seveda imena kandidatov, ki se bodo potegovali za parlamentarne stolčke skrbno skrivajo. Nekaj pa smo jih vendarle »odkrili«.

Po nezaupnici Pahorjevi vladi še ni dokončno jasno, kdaj bodo predčasne volitve, prav lahko se zgodi, da bo prišlo še do kakšnega poskusa z začasnim mandatarjem. Vseeno pa je najbolj verjeten scenarij, da bodo volitve še letos, zato postopki izbire kandidatov znotraj strankarskih odborov potekajo praktično že od pomladi.

Tisel: »Kandidiral bom« 

Šentjur ima v iztekajočem se mandatu v parlamentu samo enega poslanca, Štefana Tisla, zato smo najprej vprašali v njegovo stranko SDS. Predsednik lokalnega odbora Jože Korže je povedal, da so že junija evidentirali dva kandidata: »Upoštevali smo zakonske določbe o zagotavljanju kvot nasprotnega spola, na teh volitvah bo kvota 40 %. Na strankini ravni so se že začela izobraževanja za kandidate. Ker volitve še niso razpisane, z imeni še ne bi operiral, bomo pa na listo postavili dobrega kandidata.« Po naših informacijah so kot mogoča kandidata evidentirali Štefana Tisla in Jelko Godec, zanimivo pa je tudi, da celjska regija ženskega odbora SDS predlaga Miro Jazbec. A očitno je že vse jasno. »Zagotovo bom kandidiral in se potegoval za nov poslanski mandat,« je v pogovoru za Šentjurske novice na kratko ugibanja razblinil Štefan Tisel!

Pri formalnih postopkih bo imelo seveda zadnjo besedo vodstvo stranke v Ljubljani, ki lahko nenazadnje v šentjurski okraj, kjer imajo dobre možnosti za uspeh, nastavi tudi katerega izmed strankarskih prvokategornikov ali prvokategornic. Stranke bodo morale namreč upoštevati tudi višje ženske kvote, a glede na Tislovo samozavest, so v centrali že zlobirali svoje pozicije. Nenazadnje je Jože Korže tudi predsednik regijskega odbora SDS celjske regije, tako da imajo verjetno res dobra izhodišča.

Če bo kandidiral Tisel, bo zanimivo tudi videti, koliko ima dejansko še podpore med ljudmi. Njegov predhodnik Jurij Malovrh je po županskem fiasku izpadel tudi iz parlamenta. Tisel je na državnozborskih volitvah leta 2008 prejel dobrih 40 % (3.771 glasov), pred letom dni je ob županskem porazu proti Marku Diaciju v prvem krogu prejel 2.778 glasov, v drugem pa 3.364 glasov. Tislov trend priljubljenosti je negativen, proslavil se ni niti z aktivnostjo v DZ, a to bi ob tradicionalni desni usmerjenosti šentjurskih volivcev vseeno znalo biti dovolj. »Rezultata ne bi napovedoval, računam pa, da bo za sedež v DZ moral biti visok. Največ možnosti bo imel kandidat SDS, pa morda še kandidat kakšne manjše stranke, sem pa prepričan, da aferaške stranke ne bodo dosegle praga parlamenta. Bo pa Šentjur imel poslanca oziroma poslanko,« je prepričan Korže.


LDS z Artnakom

Jože Artnak, predsednik šentjurske LDS je že pred meseci napovedal, da ga poslanska kandidatura zanima. Kot kandidata ga je potrdil tudi že izvršni odbor stranke. »Izvolitev poslanca LDS v našem okolju je tokrat realno dosegljiv cilj. Šentjur bo imel poslanca tudi v novi sestavi parlamenta. Poleg mene morda še koga,« je optimističen Artnak, ki lahko upe na izvolitev črpa predvsem iz svojega lanskega dosežka na županskih volitvah. Pred letom dni ga je kot župana videlo 1.054 občank in občanov (15,08 %), kar bi ob predpostavki, da se LDS uvrsti v parlament in da bodo uspešni tudi drugi njihovi kandidati v celjski regiji, morda res lahko zadoščalo. A lokalne volitve so eno, parlamentarne volitve pa drugo. Leta 2008 je za LDS v Šentjurju kandidiral Robert Polnar in zbral le 3,13 %.

Bo Polnar res kandidiral?

Novi šentjurski podžupan je ob imenovanju za Novi tednik napovedal, da ga kandidatura zanima, nazadnje pa je za Šentjurske novice svoje poslanske ambicije zavil v njemu lastni filozofski diskurz. Dejstvo je, da župan Marko Diaci tokrat ne bo kandidiral, zagotovo pa mu je v interesu, da v parlament »spravi« svojega favorita. To je zagotovo Polnar, čeprav bi Diaci lahko podprl tudi koga z desno sredinskega političnega pola.

Glavna Polnarjeva težava je, da nima stranke. Gibanje za občino Šentjur seveda na parlamentarnih volitvah ne more nastopiti, rezervni scenarij so lahko SMS Zeleni, vendar bi to lahko bila že vnaprej izgubljena bitka, zato bosta Diaci in Polnar, ki priprav na volitve ne komentirata, verjetno še nekoliko počakala. Na levi sredini se oblikuje kar nekaj gibanj, najbrž pa vsi čakajo, kaj se bo zgodilo z morebitno aktivacijo Zorana Jankovića … Ustanavlja se tudi politično gibanje slovenskih občin, novo stranko so napovedali tudi Matjaž Hanžek, Manca Košir in Dušan Plut, vendar je vprašanje, kaj je mogoče storiti v samo nekaj tednih. Zagotovo pa lahko Diacijeva podpora kateremu koli kandidatu dvigne rating in ga pripelje v parlament.

V SLS in N.Si kandidate še izbirajo

Iz šentjurske SLS so sporočili, da bodo kandidata predstavili v kratkem, takoj ko ga potrdijo organi stranke. Predsednik šentjurskega odbora Jurij Malovrh pravi, da sam nikakor ne bo kandidiral: »Upam, da bomo presegli povprečje zadnjih volitev oziroma dobili celo nekaj več, kar je seveda dovolj za zmago našega kandidata. Zadovoljni bomo z zmago v naši enoti, za kar je dovolj med 15 in 20 %. To ni nedosegljivo.«

Rezultat SLS bo odvisen tudi od konkurenčne N.Si, ki se bo skušala vrniti v parlament. Predsednik šentjurskega odbora Janko Cerkvenik, ki se je za parlament potegoval v letih 2004 in 2008: »Trenutno se pogovarjamo z dvema kandidatoma. Glede na to, da sem že dvakrat nastopil na državnozborskih volitvah, bi možnost sodelovanja raje prepustil drugim, mlajšim kandidatom. Velike izbire med kandidati pa žal zaradi nizkega javnega mnenja o politiki nima nobena stranka. Do sedaj smo vedno prejeli med 8 in 10 % glasov in upam, da nam bo to uspelo tudi na prihajajočih volitvah. Vsekakor sem mnenja, da se bo stranki uspelo vrniti v parlament, saj potrebujemo demokrščansko opcijo.«

Erjavec in Recko ne bosta kandidirala

Po svoje konkurenčna sta si tudi šentjurska odbora SD in DeSUS, oba predsednika, Florjan Cveto Erjavec in Alojz Recko pravita, da sama ne bosta kandidirala. Erjavec: »Kandidata za poslanca še nimamo, imamo pa več predlogov, o katerih bo odločalo predsedstvo OO SD Šentjur. Rezultat volitev bo sicer odvisen od trenutne politične klime in seveda tudi od predlaganega poslanskega kandidata. Če bi šentjurske stranke presegle svoja razhajanja in podprle skupnega kandidata, bi občini Šentjur in Dobje lahko imeli svojega poslanca, drugače pa bo težko.« Za SD je leta 2008 kandidiral prav Erjavec (zbral je solidnih 16 % glasov), kdo bo šel po kostanj v žerjavico tokrat, pa je težko napovedati. Morda bodo kandidata oziroma kandidatko nastavili kar iz Ljubljane.

Za DeSUS je pred tremi leti kandidiral Stane Zupanc. Zbral je 7,38 % glasov. Zupanc je poleg predsednika KS Šentjur mesto Jožeta Štiglica med najbolj resnimi imeni, ki se jih kot Desusove kandidate omenja tudi tokrat. »Ime kandidata bomo dali v javnost takoj, ko bo določen termin volitev. Naša stranka pridobiva na podpori volivk in volivcev, zato pričakujemo zelo dober rezultat. Po naši oceni bo Šentjur tudi v naslednjem mandatnem obdobju imel vsaj enega poslanca v parlamentu, čeprav ni izključeno, da bi izvolili celo dva,« pravi Alojz Recko.

Kaj se dogaja v šentjurskem odboru Zares, ni znano, koga bo ponudila parlamentarna SNS, pa je tudi neznanka.

Odmevi na padec Pahorjeve vlade 

Florjan Cveto Erjavec, SD
: »Za nastale razmere nista kriva samo vlada in premier, ampak tudi vsi tisti, ki niso imeli toliko politične zavesti, da bi sodelovali pri sprejemanju in uveljavitvi predlaganih reform, ki bi zagotavljale večjo finančno stabilnost Slovenije. Ob tako nekonstruktivni opoziciji je bila nezaupnica pričakovana, prepričan pa sem, da se bo tudi zaradi tega dejstva kriza še poglobila.«

Jože Korže, SDS: »Takšen razplet konca Pahorjeve vlade je bil pričakovan. Na oblast so prišli z lažmi, s konstruktom afere Patria in obljubami, da zmorejo in znajo drugače voditi državo. Koalicija je vladala s samimi aferami (NPU, bulmastifi, Ultra …), rezultati pa so: popolni kolaps gospodarstva, zadolževanje na letni ravni 2,5 milijarde €, 65 tisoč več brezposelnih, moralni propad družbe … Največja ironija pa je, da so Pahorja »sesipali« njegovi koalicijski partnerji Zares in DeSUS, ki so ga tik pred zlomom zapustili.«

Alojz Recko, DeSUS: »Pričakovali smo, da sedanja vlada ne bo dobila zaupnice. Lahko smo videli, da Pahorjeva ekipa že nekaj časa ni imela prave podpore v državnem zboru in bi v času do rednih volitev težko kaj koristnega postorila. Zato je bolje, da se je zgodila nezaupnica.«

Jurij Malovrh, SLS: »Padec Pahorjeve vlade je bil pričakovan. Mislim, da jo je izzval tudi sam, ker je vezal zaupnico na potrditev ministrov. Člani ministrskega zbora so bili zamenjani tolikokrat, da nihče več ni verjel v uspeh predlaganih novih kandidatov. Glede na Pahorjeve reakcije tudi sam ni več verjel v nadaljevanje mandata in si je sam zadal milostni strel.« Jože Artnak, LDS: »Zame je bilo to pričakovano, saj nihče več ni bil zadovoljen s predsednikom vlade. Upam, da to ni le manever, kako se znebiti njega, ampak, da bodo volitve res čim prej.«

Janko Cerkvenik, N.Si: »Glede na stanje političnega duha in gospodarstva v državi ter nenehna trenja v koaliciji kaj drugega niti nisem pričakoval. Računam, da bo predsednik države realno ocenil trenutno situacijo, razpustil parlament in razpisal predčasne volitve.« 

L.H. / Šentjurske novice, 28. 9. 2011

 

Šentjurske novice za vsakega Šentjurčana! 

 

 

Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
150 queries in 0,670 seconds.