Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Po poteh kulturnega denarja


 
Državna aplikacija supervizor je pozornost Šentjurskih novic usmerila na denarne tokove v občini. Na visokem mestu po prejetem občinskem denarju je tudi Kulturno društvo Pihalni orkester. Zato smo podrobneje preučili občinski razpis za kulturo in donacije občine temu društvu.

Pihalci na vrhu
Društvo, ki je prejelo največ sredstev iz občinskega proračuna, je Kulturno društvo Pihalni orkester Šentjur (PO). Od julija 2005 do avgusta 2011 so po supervizorju prejeli 143.424,67 € in se uvrstili tik pod občinskimi računi za Mobitel 143.981,63 €, ki so v supervizorju obdelani od januarja 2003. Povprečno šentjurski PO na leto od občine prejme skoraj 24.000 €. Zanimivo je tudi, da so se v mesecu avgustu z občinsko dotacijo 10.400 € zavihteli celo na prvo stran spletne aplikacije, kjer se po večini nahajajo gradbena podjetja – izvajalci občinskih del in študij. Zato smo pod drobnogled vzeli vse prihodke PO iz občinskega proračuna, ne glede na to, ali so bila proračunska sredstva namenjena za nakup glasbene opreme, obnovo društvenih prostorov, delovanje ali za organizacijo raznih prireditev.

Komisijo, ki je v letu 2011 razdelila razpisana sredstva, je imenoval župan mag. Marko Diaci. Sestavljali so jo Anita Koleša (JSKD), Jože Mastnak Marjan (Zveza kulturnih društev Šentjur), Judita Methans Šarlah (Občina Šentjur – Oddelek za družbene dejavnosti), Mira Jazbec (Knjižnica Šentjur), Simona Zdolšek (Glasbena šola skl. Ipavcev Šentjur) in predsednik komisije Vladimir Belina (občinski odbor za šport, kulturo in mladinsko politiko), ki je istočasno tudi predsednik PO. Komisija je razdelila 172.300 € razpisanih sredstev, od tega 39.300 € za projekte, za delovanje 100.000 € in 33.000 € za upravljanje nepremičnin kulturne dediščine.

Pod drobnogled smo vzeli predvsem: koliko so kulturna društva prejela za delovanje in skupno vsoto, ki vključuje projekte, delovanje in nakup opreme.

 



Delovanje društev

Iz grafa lahko izluščimo dva prejemnika občinskih razpisnih sredstev, ki očitno izstopata: PO in Zveza kulturnih društev Šentjur (ZKD). Slednji predseduje Jože Mastnak Marjan in je nekakšna krovna organizacija, ki se ne ukvarja z izvajanjem kulturnega programa, temveč po potrebi skrbi za izobraževanje, pomoč pri izvedbi gostovanj, razpisov, … Kot takšne je zato ne moremo primerjati s klasičnim kulturnim društvom. PO je v svojem planu rednega dela prijavil projekte, ki so bili ali se bodo financirali tudi iz drugih razpisnih postavk: sodelovanje na reviji pihalnih orkestrov v okviru Šentjurjevega, prvomajska budnica (500 €), koncert ob dnevu državnosti (5.000 €), koncert ob dnevu samostojnosti (2.500 €), božično-novoletni koncert in novoletno silvestrovanje (2.000 €). Če črtamo projekte, ki so financirani iz drugih razpisnih postavk, ostane le redno delovanje in božično-novoletni koncert ter še nekaj manjših nastopov, ki v razdelilniku niso navedeni. Za delovanje so prejeli 20.000 €. V to kvoto ne sodijo sredstva za nakup opreme. Zanjo je PO prejel dodatnih 5.000 €, in to za nakup tube višjega cenovnega ranga. Merila, ki so podlaga za razdelitev razpisanih sredstev in jih sprejmejo vsako leto, določajo, da se nameni 20 % razpisnih sredstev za delovanje PO in 50 % za delovanje ostalih kulturnih društev. 21 preostalih prosilcev si je razdelilo malenkost več kot polovico razpisanih sredstev, povprečno okoli 2.300 € na društvo. Med društvi, ki so prejela najnižja sredstva za delovanje, je KD Glasovir, ki je prejel le 1.605 €, in to ne glede na to, da so glasovirke (prej kot Vokalna skupna skladateljev Ipavcev Šentjur) bile trikrat zapored na območni reviji pevskih zborov izbrane za regijsko tekmovanje in so brez nadaljnje razprave ena izmed perspektivnejših skupin v naši občini. Res je, da so po merilih kot vokalna skupina prikrajšane tudi zaradi manjšega števila pevk oz. članov društva.

Zanimivo je tudi, da so pihalci za delovanje prijavili 19.200 € stroškov, po merilih pa so bili upravičeni do 800 € več, ki so jih tudi dobili!

Vsa odobrena sredstva

Slika vseh odobrenih sredstev za projekte, opremo in za delovanje skupaj je skoraj identična kot slika za delovanje. Še vedno sta največ sredstev pridobila PO 35.000 € in ZKD 16.600 €. Daleč za njimi caplja PD Zarja z 8.629 € in profesionalni izvajalec kulture JSKD z 8.500 €. Najslabše jo je na kulturi odnesel ŠKMŠ, ki je za Bazenjenje na razpisu uspel pridobiti le 400 €, drugi kulturni projekti ŠKMŠ pa so bili zavrnjeni. Med njimi odmevni nastop skupine A-Kamela v Zg. trgu in odličen gledališki nastop Drzni in poskočni v mesecu januarju. Projekti, ki bi zagotovo primerni za financiranje iz kulturnega razpisa.

Jože Mastnak Marjan, predsednik ZKD: 
Vprašanje, ki ste mi ga zastavili, terja obširnejši odgovor. Ko sem pred petimi leti nastopil funkcijo predsednika ZKD, je bilo denarja, namenjenega kulturnim društvom, 36.000 €. Od tega je bilo še 10.000 € dolga. Naslednje leto nam je uspel dogovor z občino, da bo ta pokrila manjkajoča sredstva. Tako smo dobili približno 45.000 € za kulturo. Pred tremi leti, pod Tislovim mandatom, so občinski svetniki vložili amandma, ki je priznal prioritetni status KD Pihalni orkester Šentjur in jim namenil dodatnih 20.000 € na leto. S PO smo se dogovorili, da se ta postavka razdeli na polovico za kulturna društva in polovico za PO. Letos smo dosegli, da so sredstva na kulturi zrasla na 100.000 € in obljubljeno nam je, da bodo ta čez 2 leti narasla na 120.000 €. Razpisna komisija vsako leto sprejme merila. Sprejeli smo razdelilnik, da gre 50 % denarja za delovanja društev, 20 % dobi POŠ, 15 % gre za opremo in 15 % prejme ZKD. V sladu s temi merili je POŠ prejel 20 % od razpisanih sredstev (100.000 €), kar znese 20.000 €. Merila so bila pred sprejetjem poslana vsem kulturnim društvom in pripomb na razdelilnik sredstev v merilih ni bilo. Merila so bila sprejeta in predlagana v skladu z Lokalnim programom kulture 2008-2013, ki ga je sprejel občinski svet v prejšnjem mandatu in je veljaven in zavezujoč dokument za ZKD Šentjur, kulturna društva in seveda tudi za strokovne službe v občinski upravi.

Boštjan Jager, Big band Šentjur:
Okrog razpisa za kulturo in o razdeljevanju sredstev se zadnje čase v javnosti pojavljajo zanimive debate. Žal nimam uradnih podatkov o tem, koliko denarja je posamezno društvo prejelo v tekočem letu, vendar če ti podatki držijo, je lahko vsakomur jasno, da ima PO priviligiran status. Zavedam se, da ima društvo veliko članov in da dejavnost, ki jo izvaja, zahteva veliko materialnih sredstev. Kljub temu pa se po tem prav nič ne razlikujejo od ostalih društev. Vsa se soočajo z ogromnimi stroški, pa naj si bo to za samo delovanje ali za posamezne projekte, nakup opreme itd. Sporno se mi zdi predvsem to, da ima PO poseben status že v pravilniku o sofinanciranju društev in s tem tudi posebno postavko, ki je procentualno že vnaprej določena. Vsi ostali se moramo prijavljati na razpise ter dokazovati takšne in drugačne uspehe in oddajati natančna poročila o delovanju. S pomočjo posebnega točkovnika komisija nato razdeli sredstva med društva. Za PO so takšna poročila brezpredmetna, saj jim v vsakem primeru pripada njihova vsota in niso odvisni od točkovnika. Poleg delovanja se lahko še dodatno prijavijo na razpis za posamezne projekte, kot so npr. prireditve v sklopu Šentjurskega poletja, prireditve ob državnih praznikih, veseli december ipd.

Vprašanje je, kdo jim je dodelil takšen status in s kakšnim razlogom. Politične igre me ne zanimajo, je pa to vsekakor zelo nepravično do ostalih društev, ki se prav tako trudijo delovati in ustvarjati. Tako se vsi vrtimo v začaranem krogu. Manjši proračun pomeni manj kvalitetno izvajanje programov, kar pomeni manj obiskovalcev in s tem tudi slabše poročilo za razpise. Predvsem pa takšno ravnanje s strani občinske uprave v trenutnih razmerah, ko se varčuje na vseh področjih, resnično ni na mestu.

Vladimir Belina, Pihalni orkester Šentjur:
Pihalni orkester Šentjur je od leta 1992 naprej deloval pod okriljem Ljudske univerze Šentjur in njenim takratnim direktorjem Ludvikom Mastnakom. V letu 2005 smo člani orkestra ustanovili Kulturno društvo Pihalni orkester Šentjur. Ker smo društvo ustanovili sredi leta, smo imeli kar nekaj težav z začetnim financiranjem, vendar smo se, s takratnim vodstvom občine, uspeli dogovoriti, da so nam s sredstvi pomagali začeti samostojno pot. Sodelovanje z občino smo vsako leto zelo dobro nadgrajevali in to še ostaja tudi danes. V zadnjih petih do šestih letih sva se skupaj s predsednikom ZKD Jožetom Marjanom Mastnakom borila za povečanje sredstev za ljubiteljsko kulturo in hkrati tudi za pihalni orkester. Vsakič ko smo uspeli skupaj s službami občine in vodstvom občine predlagati povečanje sredstev, so se sredstva povečala za pihalni orkester in ravno tako za vsa ostala društva. Seveda je to potrdil občinski svet, sicer do realizacije ne bi prišlo. To je terjalo zelo veliko truda in časa. Delovanje PO zahteva precej velike stroške, članov je 75, letno izvedemo do 30 nastopov, od tega jih od 5 do 6 organiziramo sami, z orkestrom imamo skoraj 300 ur vaj letno, vsak projekt ali podobno pa je povezan z velikimi sredstvi, zato tudi omenjena številka sredstev. Naj omenim nekaj primerov: leta 2009 tekmovanje v Italiji, leta 2010 gostovanje v Pragi, v mesecu oktobru 2011 odpotujemo v Berlin, vsak primer zase stane več kot 13.000 €. Tudi oprema oziroma instrumenti imajo visoko ceno, res pa je, da želimo in tudi delamo kvalitetno. Instrumente, ki jih kupujemo so, višjega cenovnega razreda, ker se zavedamo, da jih kupujemo za daljše obdobje, od 15 do 20 let. Tako smo letos pridobili na razpisu za opremo 5.000 € za nakup tube. Cena instrumenta je 6.500 €, torej bo razliko potrebno poiskati in edina možnost je iz postavke za delovanje. Stroški letošnjega koncerta ob dnevu državnosti znašajo 7.350 €. Za koncert smo po razpisu prejeli 5.000 €, s strani donatorjev žal samo 450 €, kajti stanje gospodarstva v Šentjurju je precej slabo. Razliko smo namenili iz postavke za delovanje. Poudariti moram še enkrat, da delujemo na visokem nivoju z odličnimi gosti in sodelavci.

Tudi ostala društva delajo zelo dobro, vendar primerjati jih med sabo nikakor ni primerno, kajti to je enako, kot če bi primerjali jabolke, hruške in poškodovano sadje. Vsako društvo je primer zase in vsak se bori po svojih najboljših močeh. Primerjava pihalnega orkestra je smotrna do neke mere samo z orkestrom, ki je sestavljen in deluje na podoben način kot Pihalni orkester Šentjur. Večina orkestrov v bližnji in daljni okolici ima podporo, z zagotavljanjem večinskega deleža sredstev za svoje delovanje, s strani uspešnih, gospodarsko močnih podjetij in še svoje prostore, ki jih uporabljajo za svoje delovanje, česar pa naš orkester nima. V Šentjurju imamo edino zelo dobro podporo s strani Občine Šentjur, žal pa gospodarsko stanje ni na zavidljivi ravni.

Ob tem se želim zahvaliti uredništvu in uredniku Šentjurskih novic, ki je v teh šestih letih prvi izrazil posredno podporo trudu g. Mastnaka (ZKD) in meni osebno, kajti za zagotavljanje povečanja sredstev na področju ljubiteljske kulture nas enostavno mora biti več, ki bomo nad tem bdeli in se skupnimi močmi trudili za boljši in kvalitetnejši naš obstoj in nastop.

Tanja Gobec, Zavod Etno-eko:
Razočarana sem, ker komisija ne prepozna dobrih projektov, katerih epilog ni ravno javni nastop. Zavod Etno-eko se ukvarja predvsem s kulturno dediščino in pri nas sodelujejo mladi prostovoljci z visokošolskoizobrazbo.

Zadnja leta opažam, da kvaliteta in aktivnosti društev občasno nihajo, zato bi moral biti razpis bistveno bolj fleksibilen in tudi slediti trendom društev.
Ob takšnem številu kulturnih prireditev, kot se kaže zadnje čase, so obiskovalci že počasi zmedeni in težko ločijo, katero prireditev bo vredno obiskati in katere ne. Ko društva dobijo takšne občinske donacije za delovanje kot Pihalni orkester Šentjur, po mojem mnenju presega ljubiteljstvo. Možno pa je, da za tem stoji tudi kakšna zaposlitev. Pogon, kot je orkester, je treba tudi vzdrževati, s tem pa so povezani določeni stroški. Da ti tako velika skupna ljudi sledi, ji moraš občasno tudi nekaj ponuditi, kakšno potovanje ali vsaj stroške prevoza …

 

Pod črto

Skrivalnica rezultatov razpisa
Da je naše poizvedovanje o skrivanju rezultatov razpisa na občini razburkalo gladino na občinski upravi, postaja jasno. Pod črto smo želeli poudariti skrivalnice rezultatov razpisa, ki so sicer vedno bili na v vpogled na oddelku za družbene dejavnosti, niso pa jih prijavitelji prejeli s sklepom, niti niso bili objavljeni na občinski internetni strani, kar je drugod standard. Naša vprašanja podžupanu Robertu Polnarju in poizvedovanje za informacijami na občini so pritegnila pozornost občinske uprave. Tako so rezultati nekaterih društvenih razpisov, a ne vseh (!), 19. septembra le ugledali luč sveta, četudi dva meseca po njegovem zaključku postopkov. Takšna objava razdelilnika je gotovo v smislu transparentnosti in samo želimo si, da bo ostala praksa tudi v prihodnje. Verjamemo, da se bodo tudi zaradi tega prispevka nekatera kulturna društva zganila in s pobudami prikrojila merila, s katerimi se razdelijo razpisna sredstva na način, ki ne bo več povzročal sence dvoma o pristranskosti katerega od prosilcev. Samo na takšen način bomo zagotovili višjo kvaliteto kulturnih prireditev, preglednost razpisa in nenazadnje tudi zadovoljstvo med kulturniki.


jg / Šentjurske novice, 28. 9. 2011

 

Šentjurske novice za vsakega Šentjurčana!