Na ohranjanje zdravih dojk vpliva tudi življenjski slog vsake ženske

Oktober je svetovni mesecu boja proti raku dojk, ob tem pa so na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje poudarili pomen zdravega življenjskega sloga, ki vključuje zdravo prehrano, telesno aktivnost in vzdrževanje normalne telesne teže. Vse to pomembno vpliva na ohranjanje zdravih dojk. Poudarili so tudi pomen zgodnjega odkrivanja raka dojk, saj je rak dojk visoko ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj. Skoraj polovica žensk obišče prvič zdravnika šele tedaj, ko je bolezen že napredovala in so možnosti za ozdravitev manjše.

»Odločilno vlogo pri odkrivanju raka dojk ima ženska sama. Vsaki ženski priporočamo, da si od 20. leta naprej redno vsak mesec pretipa dojke. Samopregled naj opravi v obdobju od sedmega do desetega dneva po začetku menstruacije, v menopavzi pa na izbrani dan v mesecu. Ni vsaka zatrdlina v dojki rak, a če ženska zatipa zatrdlino, ki se ne spreminja z menstruacijskim ciklom, če opazi izcedek ali vdrto bradavico v dojki, se mora o tem posvetovati s svojim zdravnikom,« je povedala prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med, predsednica strokovnega odbora Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, in zunanja strokovna sodelavka Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Ženske, starejše od 50 let, bi morale opraviti mamografijo (rentgensko slikanje dojk) vsaki dve leti. Pred 50. letom starosti naj opravijo mamografijo bolj ogrožene ženske: tiste, ki so se že zdravile zaradi raka dojk; ženske, katerih mati, sestra ali hči se je zdravila zaradi raka dojk; ženske, ki so rodile po 30. letu starosti, in vse tiste, ki jim preiskavo svetuje zdravnik zaradi sumljivih sprememb v dojki.

»Rožnati oktober usmerjamo letos v poglobljeno zavedanje o pomenu zdravega vedenjskega sloga pri ohranjanju zdravih dojk,« je poudarila prim. asist. Jana Govc Eržen. Zdravo prehranjevanje omogoča normalno delovanje našega organizma, ohranja in krepi zdravje in nas varuje pred nastankom mnogih bolezni, vpliva optimalno na rast in razvoj, zagotavlja dobro počutje in delovno storilnost. Nobeno živilo ne vsebuje vseh snovi, ki so potrebne za normalno delovanje našega telesa, zato moramo uživati mešano in raznoliko prehrano. Pri sestavljanju dnevnih jedilnikov uporabimo različne skupine živil, saj le na ta način zadostimo potrebam telesa po beljakovinah, ogljikovih hidratih, maščobah, vitaminih, mineralih in vlakninah. Zdrava prehrana vključuje pravilen ritem prehranjevanja, sestavljanje jedilnikov s pravilnim razmerjem živil. Biti mora tudi varna, kar pomeni, da ne sme vsebovati bioloških, kemičnih, radioloških in drugih onesnaževalcev oziroma aditivov, ki bi lahko ogrožali naše zdravje. S petimi dnevnimi obroki zagotovimo telesu primerno količino energije, obroki naj si sledijo v 3-urnih razmikih. S primerno porazdelitvijo obrokov se izognemo prekomernemu vnosu energije v telo in posledično tudi pridobivanju telesne teže. Na ta način se izognemo tudi napadom hude lakote.

Redna telesna dejavnost varuje pred številnimi kroničnimi boleznimi, med katere spada tudi rak dojk. Redna in zmerna telesna dejavnost ugodno učinkuje na naše zdravje, saj krepi mišice in kosti, izboljšuje telesno ter duševno počutje, izboljša kakovost življenja, pripomore k zmanjševanju stresa in depresije, izboljša samozavest. Za ohranitev in izboljšanje zdravja priporočajo strokovnjaki vsaj pol ure telesne aktivnosti večino dni v tednu. Vsako povečanje telesne aktivnosti je povezano z merljivimi ugodnimi učinki na zdravje. Intenziteto telesne aktivnosti lahko opredelimo s ciljno srčno frekvenco. Priporočena srčna frekvenca med vadbo znaša 60-75 odstotkov povprečne maksimalne srčne frekvence. To raven zlahka dosežemo z različnimi aktivnostmi, kot so hitra hoja ali jogging, kolesarjenje, plavanje, vrtnarjenje, ples, tenis, golf ali tek na smučeh. S telesno aktivnostjo lahko pričnemo v vsakem starostnem obdobju, le vrsto športne aktivnosti in intenzivnost prilagodimo svojim sposobnostim in starosti. Telesna dejavnost naj postane del našega življenja, ob njej se moramo počutiti prijetno. Telo odgovarja na zvečano telesno aktivnost s posebnimi znaki, zato opazujmo svoje telo. Med telesno aktivnostjo srce hitreje bije kot običajno, ne sme pa divjati. Dihanje je globlje in hitrejše, ne sme pa biti nenadzorovano. Ne smemo se zadihati do takšne stopnje, da nismo sposobni spregovoriti niti nekaj besed. Lahko se zmerno potimo. »Z gibanjem in zdravim prehranjevanjem bomo koristili zdravju, imeli bomo več energije, lažje bomo dosegali zastavljene cilje, premagovali življenjske ovire in se spoprijemali s stresnimi situacijami,« je še poudarila prim. asist. Jana Govc Eržen.

Ženske v Sloveniji in tudi v celjski regiji najbolj ogroža rak dojke. Ta vrsta raka predstavlja pri ženskah kar petino vseh rakov. V Sloveniji zboli za rakom dojk vsako leto več kot 1.100 žensk in kar približno 400 jih zaradi te bolezni umre. Na Celjskem vsako leto na novo zboli za rakom dojk približno 160 žensk. Pojavnost raka dojk v razvitem svetu narašča in v povprečju bo v Evropi vsaka deseta ženska do svojega 75. leta starosti zbolela za rakom dojk. Zaradi raka dojk umre v Evropski uniji vsako leto približno 87.000 žensk. Rak dojk pa ni izključno bolezen žensk, saj sta med obolelimi tudi eden do dva odstotka moških.