Ob sklepnem delu projekta Bistrica kot biser, ki je več kot leto dni povezoval bistriško lokalno skupnost, je pretekli sobotni večer v dvorani kulturnega doma potekala predstavitev knjige, zgoščenke, filma in idejne zasnove tematske poti. Večer se je s koncertom treh skupin nadaljeval v Klubu Metulj, zaključek pa se je nadaljeval tudi naslednji dan, ko se je peščica pohodnikov podala po prvi etapi tematske poti.
V petnajstih mesecih, odkar je bistriška občina pričela z izvajanjem projekta Bistrica kot biser, je v Bistrici ob Sotli potekalo več kulturnih in izobraževalnih prireditev ter delavnic na temo spoznavanja, ohranjanja in vrednotenja dediščine, delo pa se je nadaljevalo s snovanjem knjige, snemanjem zgoščenke, filma in načrtovanjem idejne zasnove tematske poti. Velik zalogaj, pri katerem je poleg vodilnega Mladinskega društva sodelovalo več krajevnih društev, tamkajšnja osnovna šola sodelovalo in mnogo posameznikov, so v dvorani kulturnega doma slavnostno predstavili pretekli sobotni večer.
Po uvodni predstavitvi aktivnosti, ki so sodelujoče vodile vse od pridobitve nepovratnih finančnih sredstev iz programa LEADER Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, do snovanja idej in njihove realizacije, je zbrane nagovoril župan občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak, ki je povedal, da je bilo v projekt Bistrica kot biser vloženega veliko truda, kar dokazujejo tudi njegovi rezultati. V dobrem letu dni je namreč nastalo veliko gradiva, s katerim so avtorji pokazali, da so biseri bistriških naravnih lepot in vsega kar je z veliko truda nekdaj nastajalo, izvirni in zanimivi. »Vsekakor je to delo, na katerega smo lahko upravičeno ponosni …« je še dodal preden sta nastopila Dekliški cerkveni pevski zbor in MePZ Bistrica ob Sotli, ki sta zbranim približala del melodij, posnetih na zgoščenki Pesem domača.
Besede o novonastali knjigi med Biseri dediščine je množici obiskovalcev poklonila Irena Černelč. Po predstavitvi nekaj ključnih odlomkov je povedala, da so avtorji skozi zgodovinski in etnološki vidik bralcu približali bistriško občino, predstavili so bogato stavbno in sakralno ter pestro naravno dediščino. V knjigi so se znašli celo recepti, legende in mnoge zanimivosti, ki bi sicer spolzele iz ljudskega spomina. Černelčeva je tudi omenila, da je knjiga združila velik del krajanov, saj se je pod besedila in fotografije podpisalo precej imen, v tem slogu pa želi, da bo pričujoča publikacija prispevala h krepitvi lokalne identitete »Šemnpetranov«. Nekaj izvlečkov in fotografij so si obiskovalci lahko ogledali tudi na panoju ob odru, knjigo pa bo v prihodnjih dneh prejelo tudi vsako gospodinjstvo v občini.
V drugem delu slavnostnega sobotnega večera sta bila predstavljena film in idejna zasnova tematske poti, oba naslovljena Tematska pot – Znamenja. Ob tej priložnosti je spregovoril Jože Prah iz Zavoda za gozdove Slovenija in Turistične zveze Slovenije. Strokovnjak s področja tematskih poti je izrazil navdušenje nad snovanjem nove poti in hkrati povedal, da so snovalci bistriške poti sledili ustreznim smernicam za načrtovanje tovrstnih poti, saj so izbrali pravi način, da bodo posebnosti kamnitih znamenj privabile obiskovalce, ki si bodo lahko pogledati veliko lepot, vključenih v predstavljeno tematsko pot. Večino teh so zbrani uzrli tudi v premierni predstavitvi filma.
Ob sklepnem delu sobotnega večernega programa, ki ga je povezovala Lenka Černelč, je dvorano kulturnega doma preplavil odmeven aplavz predstavljenim rezultatom projekta, nato pa je župan Franjo Debelak poklonil zahvale za sodelovanje in pomoč pri izvajanju projekta. Podeljenih je bilo okoli šestdeset, kar dokazuje, da je se je k posameznim aktivnostim priključilo mnogo občanov. Posebej so mu je zahvalilo Mladinsko društvo, zbrani pa so ga ob praznovanju rojstnega dne presenetili še s čestitkami, zapel mu je tudi MePZ Bistrica ob Sotli.
Sobotno dogajanje ob zaključku projekta Bistrica kot biser se je nadaljevalo v Klubu Metulj, kjer so predstavili del bistriške mladinke kulture. Po nekaj tednih vaje so namreč premierno zaigrali šempeterski mladi muzikantje, sicer še brez imena, a za šalo so jih poimenovali kar »Šempeterski fački«, gostujoča skupina Didiwa in domači The Ghen.
Zaključna prireditev Bistrica kot biser se je nadaljevala v zgodnjem nedeljskem jutru, ko se je peščica pohodnikov podala po prvi etapi tematske poti. Skoraj triurni hod po nekaj kilometrov dogi trasi je ljubitelje narave in pohodništva pod vodstvom Planinske sekcije Bistrica ob Sotli vodil izpred občinske hiše do starodavnega romarskega središča Svete gore, nato na Kunšersko goro mimo razvalin nekdanjega mogočnega srednjeveškega gradu in čez gozdno pot do naselja Kunšperk, od koder so se vrnili pred občinsko hišo. Vmes so si ogledali še tri kamnita znamenja, ki so osredja tema v projektu nastale zasnove tematske poti.
Še preden pa so pohodniki prispeli na končni cilj so dvorišče pred občinsko stavbo napolnile stojnice, kjer so se predstavljali domačini. Poleg društev, ki so na ogled postavljali predvsem svoje dolgoletno delo, so si obiskovalci lahko ogledali tudi spretnostni rokodelskih obrti kovaštva in pletenja iz ličkanja, poseben pečat pa so s prodajo svojih izdelkov pridale domače kmetije.
Vrhunec zaključnega programa Bistrica kot biser se je začel po nedeljski maši, ko je najprej pred cerkvijo in nato še pred občinsko stavbo zaigrala godba Orlica, katere vzvodi nastanka segajo v projekt Bistrica kot biser. Godbeniki so namreč ob brskanju po preteklosti kraja naleteli na več kot stoletno tradicijo tovrstnega igranja, po več kot šestdesetih letih premora pa so se v želji po obuditvi godbe zbrali v začetku letošnjega leta. Njihov nastop je bil tudi uvod v kulturni program, ki so ga nadaljevale Ljudske pevke Sosede, Brat in sestre Narat, Fantje z vrhov in Etno skupina Nojek. Vse štiri skupine so v projektu že sodelovale, saj so poleg dveh pevskih zborov posnele zgoščenko Pesem domača. Zapuščino otroških delavnic, namenjenih spoznavanju dediščine domačega okolja, ki so v okviru projekta potekale v zadnjih mesecih preteklega leta, so predstavili osnovnošolski otroci. Obiskovalcem so ponovno predstavili rivalstvo med Srejani in Šempetrani ter teh pogumno krajo prangerja v Podsredi, gospodarji so se z živino podali na sejem, splet ljudskih plesov pa je približala Folklorna skupina Osnovne šole Bistrica ob Sotli.
Ob kulturnem programu sta obiskovalce nagovorila župan Občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak, ki je med drugim izrazil navdušenje nad rezultati projekta in dobrim obiskom prireditev, in ravnatelj Osnovne šole Bistrica ob Sotli Bogomir Marčinkovič, ki je izpostavil pomen vključitve otrok v tovrstne projektne aktivnosti. Z nedeljsko prireditvijo se je projekt Bistrica kot biser tudi zaključil, kot je povedal župan Debelak pa bi bilo glede na rezultate projekta tovrstno delo smiselno nadaljevati tudi v prihodnosti.
t/f: Emilija Šterlek
