Javna blagajna: občina »odvzame« Pošti in bankam dobrih 1.000 evrov na mesec

22. 9. 2011 23:42

S 1. junijem je v pritličju občinske upravne stavbe pričela delovati javna blagajna, kjer je mogoče brez provizije poravnati različne položnice. Junija je blagajno obiskalo 323 strank, avgusta pa že 479 občank in občanov, ki so skupaj plačali 2.499 položnic, kar pomeni, da so se banke in pošta v prvih dveh mesecih delovanja javne blagajne pod nosom obrisale za približno 2.500 €. Zakaj na šentjurski javni blagajni ni mogoče plačati položnic nekaterih večjih slovenskih podjetij?

Idejo o šentjurski javni blagajni, na kateri je mogoče brez provizije plačati položnice, je na občinskem svetu že leta 2009 podal nekdanji podžupan Jože Artnak, vendar se takrat na Občini za njeno uvedbo niso odločili. Se je pa za to potezo minulo pomlad odločila občinska uprava pod vodstvom novega župana Marka Diacija. Pravzaprav v slovenskem merilu ne gre za kakšno veliko novost, podobni blagajni imajo v naši okolici na primer v Velenju in Celju, vsekakor pa gre za všečno potezo, ki je v Šentjurju naletela na odličen odziv. Blagajna je v pritličju za zdaj odprta ob sredah med 12.30 in 16.30 ter ob petkih med 8.30 in 12.30 uro.

Junija je blagajno obiskalo 323 strank, plačanih je bilo 958 položnic, julija je bil odziv navkljub dopustom še boljši. 479 strankje plačalo 1.541 položnic, kar je 583 več kot junija. »Vsekakor bomo glede na potrebe podaljšali delovni čas blagajne. Trudimo se tudi, da bi pridobili še več organizacij, ki bi z občino sklenile pogodbe, da bi lahko občani na naši blagajni plačali še več položnic brez provizije. Povedati je potrebno tudi, da nekatere organizacije niso bile pripravljene skleniti pogodb,« je povedala Urša Gril z Občine Šentjur. Pogled na seznam tistih, ki omogočajo plačilo položnic brez provizije, razkriva, da gre večinoma za javna podjetja in zavode, nekaterih soustanoviteljica je občina. Tako je mogoče pri javni blagajni poravnati položnice za vse šole, vrtce, JKP, Atrij, pa tudi za Elektro Celje, Adria Plin, Simbio in Elektro Turnšek.

Večjih podjetij projekt zaradi stroškov ne zanima S seznama je razvidno, da brez provizije ni mogoče plačati položnic večjih slovenskih podjeti. Predvsem bode v oči odsotnost telekomunikacijskih ponudnikov (Elektro Turnšek je častna izjema), ki vsakemu gospodinjstvu v občini izdajo nekaj računov na mesec. Zanimalo nas je, zakaj se na primer projektu ni pridružil na novo združeni Telekom Slovenije, ki v občini upoštevajoč njegovo še vedno najbolj razširjeno stacionarno telefonijo, Mobitel in Siol, izda zagotovo več tisoč položnic na mesec. »Ponudba za vključitev v projekt javne blagajne v vaši občini je sicer zanimiva, vendar za pridružitev k temu projektu za zdaj ne razmišljamo,« so se skopo odzvali v Telekomu Slovenije, kjer niso pojasnili, zakaj svojim naročnikom ne omogočijo plačevanja položnic brez provizij v domači občini. Brez dodatnih stroškov lahko sicer račune plačate v njihovih centrih, a se boste morali za to podati na primer v Celje.

Na prvi pogled je nenavadno, da se nacionalni telekomunikacijski operater do svojih strank obnaša tako mačehovsko (nič boljši niso niti Simobil, T-2, Amis, Telemach …) in ne razmišlja o pridružitvi idejam, ki so v javno dobro, toda potrebno je pojasniti, da javne blagajne »komercialnim« podjetjem prinašajo stroške.

»Podjetja, ki se želijo priključiti v sistem javne blagajne, morajo kriti del provizije, ki znaša 30 centov na položnico, in del bančnih stroškov (vodenje namenskega transakcijskega računa, prenakazilo sredstev, polog in štetje gotovine), ki se razdelijo glede na višino inkasa. Za javne zavode, ki so v lasti občine, pa stroške krije občina,« je pojasnila Urša Gril.

Eden izmed bralcev se je na nas obrnil s predlogom, da bi lahko v javno blagajno v prihodnje vključili tudi možnost plačevanja dohodnine, provizije ob plačevanju Davčni upravi prek novega UPN obrazca. So namreč izredno visoke. Ker je Durs izdal nove položnice brez tako imenovane OCR-vrstice, na Pošti Slovenije na primer za storitev zaračunajo kar 1 % provizije od vplačane vsote.

»Tudi z Davčno upravo RS smo se dogovarjali, a žal nismo dosegli dogovora. Ravno tako smo se dogovarjali z RTV Slovenija, a tudi z njimi ni šlo, saj sta to dve instituciji, ki sta v lasti države in stroška provizije ne moreta prevzeti. Občina pa tega stroška žal tudi ne more kriti, tako da za zdaj plačevanje položnic DURS-a in RTV na naši blagajni ni možno,« pravi Grilova.

Pošta in banke se mastijo

Seveda so najbolj veseli velikega števila položnic na Pošti Slovenije in pri bankah. Pošta za plačilo ene položnice zaračuna 0,96 € provizije (za UPN obrazce, kot jih je izdal Durs pa celo 1 odstotek od vsote), Banka Celje pa na primer že kar oderuških 1,59 €. Če predpostavimo, da največ položnic občani vendarle poravnajo na poštnih izpostavah, ki so po večini krajevnih skupnosti, pomeni to za Pošto Slovenije izvrsten posel. Javna blagajna predstavlja državnemu podjetju in bankam hudo konkurenco, kljub temu, da na njej ni mogoče plačati izdanih položnic vseh slovenskih podjetij. Izračunali smo, da je bila Pošta Slovenije junija ob 958 plačanih položnicah na Občini Šentjur ob 920 € prihodkov. V mesecu juliju je bilo plačanih 1.541 položnic, kar pomeni 1.479 € provizij. Izračun velja, če bi seveda vsi občani položnice plačali na poštnih poslovalnicah, ker pa so nekateri zagotovo »zašli« tudi na banke, lahko z nekaj špekulacije predpostavimo, da je šentjurskim ekspozituram finančnih ustanov Občina Šentjur samo v juniju in juliju »odvzela« približno 2.500 €, torej več kot dobrih 1.000 € na mesec! Kar je za »majhnega človeka« zagotovo spodbuden podatek, ki pa zbledi ob dejstvu, da predvsem bankam plačujemo še veliko bolj oderuške provizije ob morebitnih najetih kreditih. Ob veliki zadolženosti Občine Šentjur in obrestih, ki jih mora ta plačevati bankam, te ob uvedbi javne blagajne zagotovo niso preveč jezne na župana Diacija …

Alternative obstajajo

Potrebno je tudi zapisati, da lahko z nekaj iznajdljivosti in potrpežljivosti vendarle položnice poravnamo tudi po bolj ugodnih cenah. Dve izmed ugodnejših možnosti sta trajnik in elektronsko bančništvo, veliko podjetij na svojih izpostavah ponuja tudi možnost plačila njihovih položnic brez provizije. Toda dejstvo je, da se večina transakcij še vedno opravi na poštah in bankah. Zato je javna blagajna zagotovo prava konkurenca in upati je, da se bodo k projektu priključila tudi večja slovenska podjetja, predvsem državne institucije. Če so jim res v interesu stranke, kot se radi osladno hvalijo v oglasih, bodo pristopili k projektu, četudi jim to predstavlja manjši strošek.

Prav bi tudi bilo, da bi Pošta in banke znižale provizijo za plačilo položnic, ki je pretirana. Morda bi lahko uvedli popust za hkratno vplačilo večjega števila položnic. Povprečno gospodinjstvo mesečno plača vsaj pet položnic. Če to naredi na pošti, samo za provizije odšteje 4,8 €!


Šentjursko e-mnenje

Za mnenje o provizijah in uvedbi javne blagajne smo povprašali tudi na socialnih omrežjih Facebook in Twitter. »Ko bodo pošta in banke delale kaj zastonj, bom jaz papež. Mimogrede, če Občina plača provizijo, je podobno, kot če smo jo plačali mi. Sami sebe v rit brcamo,« je zapisal Gregor. Večina razpravljavcev sicer projekt pozdravlja, opozarjajo pa na druge ugodne alternative, kot je e-bančništvo. Javno blagajno vidijo predvsem kot odlično možnost plačevanja položnic za starejše občane, ki ne obvladajo sodobnih tehnologij. »Upam, da bo število plačanih položnic zraslo, ker si upam trditi, da bo v nasprotnem primeru pohlepna gospoda ukinila blagajno, ker ne bo prinašala dobička,« je še pridal eden izmed razpravljavcev.

Vaše mnenje nam lahko na zid Facebooka v skupini Šentjurske novice zaupate tudi vi! Zbiramo tudi predloge za prispevke.


L.H. / Šentjurske novice, 31. 8. 2011

 

Šentjurske novice za vsakega Šentjurčana! 

Pridružite se nam na Facebooku (KLIK!)

Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
153 queries in 0,573 seconds.