Minuli torek je na gradu Podsreda potekal strokovni posvet o Marijini romarski poti, ki je bila letos vzpostavljena v Sloveniji in na Hrvaškem v okviru evropskega programa Čezmejno sodelovanje Slovenija – Hrvaška 2007-2013. Posveta so se udeležili številni ugledni gostje in predavatelji iz Slovenije in Hrvaške, strokovnjaki in ljubitelji sakralne in kulturne dediščine, romarskih poti in tisti, ki so prepričani, da je romarski turizem eden izmed razvojnih potencialov Slovenije.
Udeležence strokovnega posveta je na začetku pozdravil direktor Kozjanskega parka mag. Teo Hrvoje Oršanič, ki je opravljeno delo ocenil z odlično oceno, saj gre pri projektu tudi za meddržavno sodelovanje in povezovanje, ki je po njegovih besedah bistvo zdrave družbe. Gre za tretji večji projekt Kozjanskega parka, s katerim je postal nosilni akter na področju razvoja romarskega turizma v Sloveniji, ki ga je vodila Tatjana Zalokar. Poudaril je, da je zavarovano območje, kar velja za Kozjanski park, romar odličen in idealen primer obiskovalca. Gre za miroljubne vrste turizma, v skladu z naravo. Kozjanski park je torej poskrbel za romarske poti, infrastrukturo, karte, zemljevide, romarski vodnik, romarsko knjižico in ostalo, zato se je potrebno zavzeti še za drugo točko, ki jo je Oršanič poimenoval “točka B”, to pa je privabiti romarje na to romarsko pot. Verjame, da bo tudi slednje v skladu s pričakovanji.
Prisotne sta nagovorila tudi župan Kozjega Dušan Andrej Kocman in Bistrice ob Sotli Franjo Debelak. Predvsem prvi je poudaril pomen vzpostavljene romarske poti, katere del je tudi prenovljena Lurška jama (klik!), o otvoritvi katere smo pred časom že pisali. Za obnovitev slednje si je namreč Kocman prizadeval že od prvega dne, ko je zasedel županski stolček, zato je danes toliko bolj vesel, ker so skupaj s Kozjanskim parkom projekt uspešno zaključili. Oba župana sta poudarila tudi trženjsko plat, ki se je pojavila z vzpostavljeno romarsko potjo. Marijina romarska pot je poleg velike pridobitve za romarje in popotnike tudi priložnosti za ljudi, ki ob romarskih poteh živijo. Slednji bi lahko s trženjem raznih izdelkov in ponudb, ki bi bili aktualni za romarje, prišli do dodatnega zaslužka. Najpomembnejši točki Marijine romarske poti na območju Kozjanskega parka sta namreč Svete gore nad Bistrico ob Sotli, ki veljajo kot ena najstarejših slovenskih romarskih svetišč in Stara gora nad Podsredo.
Marijina romarska pot je strasirana in označena kot pešpot, opremljena z informacijskimi in označevalnimi tablami ter oskrbljena s številnimi počivališči. Vrsta izdanih publikacij predstavlja nepogrešljivo pomoč vsakemu romarju ali pohodniku, ki želi prehoditi 409 km dolgo pot v Sloveniji. Po vodi v Sloveniji skozi različne pokrajine, od Slovenskih goric, preko Dravskega in Ptujskega polja, Haloz, podaljška Karavank z Bočem, Donačko goro in Macljem ter do Obsotelja in Kozjanskega. Vodi mimo 28 Marijinih cerkva in dveh bazilik ter številnih naravnih in kulturnih znamenitosti. Obišče pa tudi pomembna turistična središča kot so Maribor, Ptuj, Rogaška Slatina, Podčetrtek in ostala na tem območju.
Marijina romarska pot je del mednarodne istoimenske kulturne romarske poti, ki vodi iz Čenstohove na Poljskem prek Levoče na Slovaškem do Mariazella v Avstriji, nato pa skozi Gradec pelje v Slovenijo in se nadaljuje na Hrvaško. Tako med romarskimi središči na projektnem območju v Sloveniji po pomenu izstopata Ptujska Gora in Svete gore nad Bistrico ob Sotli, na Hrvaškem pa ima poglavitno mesto romarski center Marija Bistrica, ki je hkrati hrvaško nacionalno svetišče. Pot na Hrvaškem, namenjena romarjem, pohodnikom, ljubiteljem narave in kulturne dediščine ter vsem, ki želijo spoznati še neodkrite, zanimive kraje, pa je dolga 393 km.
Mag. Uroš Vidovič je predstavil celotno Marijino romarsko pot v Sloveniji, ki jo je možno prehoditi iz dveh strani in sicer iz vzhodne in iz zahodne smeri, v skupno 18 etapah. Hrvaški del romarske poti pa je predstavil dr. sc. Eduard Kušen (Institut za turizam Zagreb). Marijino romarsko pot v Avstriji je predstavil mag. Karl Mittlinger. Sledilo je predavanje o slovenskem božjepotništvu, o novih odkritjih o baročni prenovi Marijine cerkve v Zagorju pri Pilštanju, o čemer je predavala dr. Renata Novak Klemenčič (Filozofska fakulteta UL), nato pa je dr. Robert Peskar (Zavod za varstvo kulturne dediščine) predstavil Ptujsko Goro in arhitekturo Marijinih romarskih cerkva na srednjem Štajerskem.
Čisto na koncu strokovnega posveta je Nina – Klavdija Lojen, koordinatorka projekta, predstavila še romarski turizem kot neizkoriščeno priložnost slovenskega turizma, ki ga bo seveda potrebno izkoristiti.
Po razpravi in zaključku je sledilo odprtje razstave o Marijini romarski poti ob zaključku projekta.
Zaključimo lahko, da je Kozjanski park s termi velikimi romarskimi projekti prispeval ogromno k razvoju romarskega turizma, ki je ena izmed najbolj trajnostnih oblik turizma v Kozjanskem parku. S tem neposredno spodbujajo turistični razvoj še neprepoznavnih krajev, in sicer v smeri pohodništva, kolesarstva in drugih prijaznih oblik preživljanja prostega časa v naravi. Vsi se strinjamo, da ima Slovenija na področju romarskega turizma velike razvojne možnosti in bi moral postati pomemben segment slovenske turistične ponudbe. Kozjanski park je na tem področju zagotovo naredil velik korak.
Vabljeni k ogledu spodnjega video prispevka, kjer smo vodjo projekta Tatjano Zalokar povprašali o posvetu, o romarski poti in o načrtih, ki jih nameravajo realizirati v zvezi s promocijo romarskega turizma na Kozjanskem in v Obsotelju.
