Minuli teden je sejo Občinskega sveta v Šmarju pri Jelšah obiskal direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko, ki je s sodelavci predstavil projekt križišča v Mestinju. Po seji smo se z mag. Fickom pogovarjali ob mestinsjekm križišču pogovarjali tudi o nadvozu v Grobelnem, krožišču v Podčetrtku, obvoznicah v Rogatcu in Šmarju pri Jelšah ter nekaterih drugih projektih na območju Obsotelja in Kozjanskega. Pogovor si oglejte v spodnjem videu ali preberite v naslednjih vrsticah.
Zakaj je izgradnja semaforiziranega križišča v Mestinju bolj racionalna od krožišča?
Mi smo kar nekaj časa analizirali to vprašanje. Imeli smo štiri variante – štirikrako krožišče, trokrako križišče, štirikrako kanalizirano klasično križišče in trokrako kanalizirano križišče. Ključen problem nam je predstavljala prostorska povezava z železniškim prehodom. V Sloveniji imamo kar nekaj primerov, kjer nam krožišča zaradi zasičenega prometnega toka med spuščenimi zapornicami ne delujejo optimalno. Recimo Dravograd je tak primer, kjer imamo kar nekaj problemov. Recenzenti, recenzijo je opravljal Prometno – tehnični inštitut pri Fakulteti za gradbeništvo v Ljubljani, so nam sugerirali, da je kanalizirano semaforizirano trokrako križišče optimalna rešitev. Jaz vem, da so bile tukaj težave, ker so ljudje smatrali, da direkcija krožišča noče zgraditi. To ni res. Mi krožišča absolutno podpiramo, ker so tudi stroški vzdrževanja manjši, vendar v danih pogojih seveda ne moremo zgraditi projekta, ki ne bi bil optimalno projektno funkcioniral.
Na koliko je ocenjena naložba? Kdaj lahko pričakujemo, da bo križišče zgrajeno?
Ta trenutek je groba ocena na idejno zasnovo okrog 1.600.000 evrov, v kar so vključeni tudi odkupi zemljišč in prometno tehnična dokumentacija. Jaz verjamem, da se ta vrednost ne bo kaj bistveno spremenila. Nam je ključen korak, da naročimo projekt za izvedbo, da se lahko začnemo pogovarjati tudi okrog reševanja pravno premoženjskih zadev. Tukaj seveda absolutno računamo na pomoč občinske uprave, v kolikor bi pri odkupih prišlo do kakršnihkoli problemov. Če bi mi ta pripravljalna dela zložili skupaj nekje do junija prihodnje leto, absolutno pričakujem, da bi lahko konec prihodnjega leta začeli z izgradnjo tega križišča. Glede na to, da na glavni cesti G2 – 107 od Šentjurja do Dobovca prihodnje leto startamo tudi z izgradnjo železniškega izvennivojskega križanja na Grobelnem, bosta to dva projekta, ki bosta dosti vplival na samo prometno obremenitev in več si na tej cesti v danem trenutku ne moremo privoščiti.
Kako daleč je projekt nadvoza na Grobelnem?
Kar se tiče Grobelnega, so sladki problemi. V tem trenutku se izdeluje projektno tehnična dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. Rok je tri mesece plus recenzija. Konec počitnic pričakujemo prve okvirne predaje projektne dokumentacije. Tukaj se je potrebno seveda zelo dobro pripraviti v sklopu pridobivanaj soglasij in samega gradbenega dovoljenja. Prav tako že potekajo odkupi zemljišč, parcelacija je zaključena. V tem trenutku ne registriramo nekih težav, jaz tudi upam, da bo tako ostalo, po poročilih s terena imam občutek, da so ljudje ugotovili, da je ta projekt potreben, na koncu koncev železnica tukaj zelo vpliva na življenje in odvijanja prometa. Moram pa odkrito povedati, da, če bomo naleteli na težave pri pridobivanju zemljišč, bomo prisiljeni takoj poseči po razlastitvah. Namrče tukaj se pa sploh ne moremo igrati, zato ker je projekt potrjen s strani evropske komisije. 85 odstotkov oziroma več kot 4 milijone evrov financira Evropska unija in bi bilo seveda zelo škoda, da ta denar pade.
Krožišče pa bodo dobili v Podčetrtku pri Termah Olimia. Kako daleč je ta projekt?
Gre za štirikrako krožišče. Tudi tam je cesta zelo obremenjena z vzpostavitvijo meje s Hrvaško. Nasploh je to območje Rogaška Slatina – Podčetrtek – Šmarje pri Jelšah – Šentjur zelo prometno obremenjeno področje. Krožišče v Podčetrtku bo predstavljalo razbremenitev prometa. Ni še pred gradnjo, prometno tehnična dokumentacija je zaključena, mi še moramo nekatera sredstva zagotoviti. Računam, da se bo po počitnicah zadeva začela intenzivirati vključno s prehodom Miljana – Imeno, ki je eden od odprtih projektov in je sedaj v zaključni fazi.
Kako daleč v zaključni fazi?
Moram povedati, da so nas naši kolegi s Hrvaške obvestili, da so zložili vse svoje probleme. 14. junija se dobimo v Zagrebu na Ministrstvu za promet, razpisna dokumentacija se pripravlja. Računam, da gremo v juliju na portal in v javni razpis.
Po nekajmesečni prekinitvi se dela na rogaški obvoznici nadaljujejo. Se bodo zdaj nadaljevala po terminskem načrtu?
Se bodo. Tukaj moram odkrito priznati, da so bila problem finančna sredstva. Direkciji za ceste je bilo lansko leto s proračunom odvzetih 36 milijonov evrov zaradi finančnih težav in ekonomskih problemov. Vendar smo ta sredstva zagotovili. Mi se zavedamo, da je ta koridor od Celja do meje s Hrvaško zelo pomemben, kar nekaj projektov je tukaj odprtih. Tako delna rekonstrukcija obvoznice Rogaška Slatina; jaz sem bil zadnjič s kolegi tukaj na obisku pri županu, kjer smo se dogovorili o nekaterih korakih; kot tudi izgradnja rogaške obvoznice sta naša dosti prioritetna cilja in s tem bomo nadalevali do zaključka.
Kdaj je predviden zaključek?
Jaz računam, da bi z rogaško obvoznico zaključili do konca prihodnjega leta. Tudi župan je s tem ciljem seznanjen. Upam, da ne bo nekih večjih posegov v proračun v jeseni. Verjamem, da bomo s tem vsi zadovoljni.
Kako kaže z obvoznico v Šmarju pri Jelšah?
Kar se tiče obvoznice Šmarje pri Jelšah, je tukaj še nekaj težav z železnico, tudi s pozicijo železniške postaje. Ta zadeva se zdaj rešuje, nekatere podvariante se optimizirajo. Verjamem, da bomo prišli na javno razgrnitev s predlogom, ko bo zadovoljil tako lokalno skupnost kot tudi soglasodajalca. Slovenske železnice kot soglasodajalec oziroma stranka v postopku pri umeščanju v prostor so izjemno zahtevne, ne glede na to, da gre za resorno ministrstvo oziroma isto hišo. Ta pogajanja so dosti trda. Jaz sem zelo vesel, da gospod Willenpart neposredno kot železničar vodi vse postopke, tako da verjamem da bomo tudi tukaj prišli do skupnega cilja čimprej. Do javne razgrnitve bo prišlo do konca leta, do začetka prihodnjega leta pa morajo biti ti problemi rešeni.
* Na zgornji fotografiji je mag. Gregor Ficko med predstavitvijo križišča v Mestinju na zadnji seji OS Šmarje pri Jelšah
v/t/f: Marko Kovačevič
