Okrogla miza – Križi in kapele v župniji Kozje (video)

10. 5. 2011 13:56

Minuli konec tedna je v Kozjem Pri Špenglerju (kulturni spomenik Kroflnov mlin) potekala okrogla miza ob zaključku fotografske razstave Križi in kapele v župniji Kozje. Razstavo, ki je bila na ogled od novembra preteklo leto, so na ta način skušali zaokrožiti z odgovori na vprašanja, ki jih je odprla.

V razpravi v ravno prav velikem (ali majhnem) prostoru so sodelovali prof. dr. Peter Fister, arhitekt, izr. prof. dr. Vito Hazler, konzervator, mag. Peter Krivec, profesor umetnostne vzgoje in akad. slikar ter g. Niko Marovt, župnik. Zveneča imena kozjanskih intelektualcev so temo pogovora osvetlila z različnih vidikov, pri čemer je bilo v ospredju vprašanje, kakšno vlogo in kakšen pomen imajo nabožna in ostala znamenja v identiteti prostora. V pogovor se je vključil tudi novi direktor Kozjanskega parka mag. Teo Hrvoje Oršanič.

Rdečo nit razprave je razpredal prof. dr. Peter Fister, ki je predstavil osnovne pristope pri ohranjanju kulturne dediščine pri nas, čemur po njegovih besedah namenjamo premalo pozornosti. Znamenja in križe je umestil v širši evropski prostor. Prepričan je, da se pri ohranjanju in obnavljanju kulturne dediščine (kot pomembnega dela prostora) premalo poslužujemo evropskih sredstev, namenjenih temu. Mali kulturni spomeniki oz. znamenja so namreč pomemben del kulturne krajine, ki se morajo ohranjati in negovati, saj se s tem ohranja kultura in tradicija preteklosti in sedanjosti, ki se refleksira tudi v prihodnost. So doprinos k oblikovanju lokalnih kultur, ki so osnovna za evropsko kulturno dediščino, ki omogoča kvaliteto človekovega bivanja in uveljavitev evropske identitete.

Prisotni so z zanimanjem prisluhnili različnim strokam - desno spodaj prof. dr. Peter Fister
Prisotni so z zanimanjem prisluhnili različnim strokam – desno spodaj prof. dr. Peter Fister

Zaključek okrogle mize je odprl nove, sveže poglede na problematiko, saj so bili prisotni mnenja, da je potrebno združiti vse, ki so ali ki bodo razpoznali posebno vrednost vseh vrst znamenj kot izjemne sestavine naše kulturne dediščine in predvsem neločljive identitete kulturne krajine. Te vrednote je potrebno preko raznih publikacij in razstav predstaviti strokam in javnosti v Sloveniji kot tudi v Evropi. Na koncu je potrebno združiti cilje ohranjanja kulturne krajine in njenih sestavin doma in v širšem prostoru (od vasi in občin do države in Evrope) kot največjo priložnost za najvišje kvalitete kulture bivanja. Enotno so sklenili, da tudi “male umetnine”, ki jih je predstavila Vladka Kobal, postanejo in ostanejo posebne vrednote, ki ohranjajo identiteto kulturne krajine in ljudi, ki so jih ustvarili.

Vabljeni k ogledu spodnjega video prispevka, kjer je prof. dr. Peter Fister predstavil vidik odziva civilne iniciative pri ohranjanju kulturne dediščine.

 
v/t/f: eH
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
157 queries in 0,802 seconds.