Pravzaprav je isto, če si sam med dvema stoloma ali če so štirje na enem stolu. Kajti, če si med dvema stoloma sam, se lahko vsedeš lepo na tla, štiri pa stol, ki ni izdelan za tolikšno obremenitev, tudi ne vzdrži. Razlika je le v tem, da so v takem primeru pač na tleh – štirje.
Toda v šentjurskem primeru to ni problem. Vse se je lepo uredilo, dva direktorja sedita vsak na svojem direktorskem stolu, ostala pa sta spremenila nazive in tudi živita.
Gre namreč za nekoliko čuden primer dvojnih direktorjev v obrtnem podjetju. Tedanji direktor je lani podal odpoved z utemeljitvijo, da gre v pokoj. Na razpis za novega direktorja se je javil Rudi Šalej, njegov mlajši brat, in bil sprejet.
Toda nekdanji direktor se je uštel pri preračunavanju dobe za pokoj. Začelo se je mečkanje. Novi direktor je začel z delom, stari pa se ni umaknil. Poleg tega so se na občini zmenili, da bi to podjetje delili. Komunalo bi odcepili in ustanovili stanovanjsko podjetje. Vršilec dolžnosti Rudi Šturbej je bil tako tretji direktor v podjetju, ker se namreč podjetje še ni ločilo.
