Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Rokovnjači ukradli nevesto tudi v naših krajih (video + foto)


Na Slivnici pri Celju se je drugo aprilsko nedeljo zgodila še ena prireditev, ki je ni bilo moč najti na mesečnem seznamu dogodkov šentjurske občine. Na simpatičen trg pred cerkvijo sv. Marije Magdalene so se s kar tremi avtobusi pripeljali akterji predstave Poroka v deželi rokovnjačev, ki so tamkajšnjim faranom uprizorili dogodek, ki ga bodo še dolgo pomnili.

Najprej je ženin s kočijo prišel po nevesto, ki so ji na tržnici, ki se je po prireditvi prelevila tudi v prodajalno, nabrali balo, potem pa so mu med nazdravljanjem rokovnjači izvoljenko ukradli. Sledil je zahteven postopek odkupa neveste in končno tudi poroka. Med prizori so se prepletali prikazi najrazličnejših opravil iz takratnega obdobja in pevsko-plesni nastopi.

Predstavo so uprizorili šele drugič sploh in to skoraj natančno leto dni po premieri na dvorišču nekdaj precej znane gostilne Rus pri Lukovici, ki je z dograditvijo avtoceste nekoliko padla v pozabo. Glavni krivec za izvedbo dogodka je slivniški župnik Marko Šraml, ki se je po naključju srečal z akterji iz društva za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine Skrinjca, ki so ugotovili, da je slivniško prizorišče izredno kot naročeno za izvedbo dogodka. Poleg domačinov in obstoječih organizacij v krajevni skupnosti so pri dogodku sodelovali člani pred letom dni ustanovljenega Športno – etnološkega društva Slivnica pri Celju. V njihovem imenu je prisotne nagovarjala Slavica Van der Minnen. Božji služabnik je po koncu predstave svoji značilni retoriki izvedel mašo na prostem, kjer je s svojo sporočilnostjo pritegnil tudi neverno uho. Skrajšani ducatminutni posnetek dogajanja je na ogled na portalu Kozjansko.info.

Rokovnjaštvo je bila oblika razbojništva, ki je bila najbolj razširjena v prvi polovici 19. stoletja. Šlo je za organizirano združbo vojnih dezerterjev, ki so delovali na širšem območju deželnih meja med Krajnsko, Štajersko in Koroško ter uradnim oblastem povzročali nemalo preglavic, tudi zaradi dobre organizacije, saj so izumili celo svoj jezik. Ker so bili družbeni odpadniki, se sami niso mogli poročati, zato je imenovanje predstave Rokovnjaška poroka napačno. Literarno jih je upodobil Josip Jurčič.

Fotogalerija Gašperja Gobca

Oglejte si na ducat minut skrčen videoposnetek predstave in izjavo ene od glavnih organizatork

 

 

 

t/v: br; foto: Gašper Gobec