Organizator – Turistično informativni center (TIC) Šentjur je redno srečanje turističnih ponudnikov organiziral v Aspari. Po besedah vodje TIC Alenke Testaniere so srečanja počasi prerasla v pomembnejši dogodek, kar pričajo tudi tokratni gostje župana Šentjurja in Dobja Marko Diaci in Franc Leskovšek ter župan Podčetrtka Peter Misja, ki je bil vabljen v vlogi predsednika Turistične zveze Slovenije (TZS).
Zbrane je kot prvi nagovoril Miha Flander, ki je predstavil ponudbo Aspare, prisotni turistični ponudniki pa so bili deležni tudi krajšega ogleda objekta. Župan Diaci se je na tokratni govor pripravil. Prisotne, ki se vsi bolj kot ne preživljajo s turizmom, je poučil, kaj turizem sploh je, z dikcijo, prepisano iz Wikipedije.
Med drugim je postregel tudi z zanimivim podatkom, da je lani bilo v Šentjurju 4.706 nočitev, kar je kar 40 % več napram letu poprej. Prebral je tudi nekaj turistično atraktivnih točk šentjurske občine ter poudaril pomen trženja neokrnjene narave. Župan Leskovšek je v svojem pozdravnem govoru priznal, da občina Dobje nima razvitega turizma in da tovrstne tradicije dosedaj niso imeli. Izpostavil je prenovljeno Gučkovo Kozjansko domačijo. Z učno lekcijo je obema predhodnima govorcema postregel župan Misja, ki je kot bistveno razvojno priložnost v Šentjurju izpostavil turistično pozabljeno Slivniško jezero. Kot predsednik TZS, na pročelju katere je šele nekaj mesecev, je poudaril, da bi morala biti strategija države na področju turizma predvsem v izboljšanju cestnih povezav, ureditvi komunalne infrastrukture, dolgoročni prostorski strategiji in še kaj. Prav tako ni pozabil turistične povezave s sosednjo Hrvaško.
Kot zadnji je svoje videnje predstavil Janez Jager, ki izvira iz naših krajev, svoj kruh pa si služi v hotelirstvu v Portorožu. Tudi on se je strinjal, da ima Slovenija veliko turističnih potencialov. Veriga hotelov Lifeclass ima skupaj kar 6 hotelov, enega v italijanskem Trbižu in enega na Hrvaškem v Opatiji, in lahko ponudi
kar 1500 prenočišč. V zadnjih nekaj letih se je zelo spremenil trg ponudnikov turističnih storitev, na kar je bistveno vplival internet. Ključna naloga vseh je privabiti goste, saj vsak gost v regiji prinaša pozitivne učinke.
Svoj lonček k splošnim predstavitvam gostov je pristavila tudi organizatorka Testanierova. Zbranim je postregla s šentjurskimi turističnimi kapacitetami. Naša turistična ponudba ne temelji na množičnem turizmu, kot šentjursko prednost pa je omenila kar 53 ekoloških kmetij. Prav tako je poudarila večjo promocijo turizma na sejmih.
Kaj zanima turistične ponudnike
V drugem delu srečanja so bili gostje na voljo za vprašanja. Prvi je udaril Diaci, ki je Jagra v kot postavil z vprašanjem, kakšen je interes hotelov, da goste na enodnevne izlete pripeljejo v Šentjur. Jager je sicer v daljšem odgovoru med vrsticami povedal, da dokler ne bo pri nas ponujenega nekaj izjemnega, edinstvenega in turistično atraktivnega, teh možnosti ni, saj je primorskim hotelom želja goste zadržati doma. Za male turistične ponudnike je ključno, da se povežejo v eno celovito ponudbo, je zbranim razlagala Aleksandra Maček, ki se ukvarja s turizmom na Prevorju. Težavo vidi v tem, da se nekateri večji centri, kot so Terme Olimia, o sodelovanju nočejo pogovarjati, medtem pa so se na drugi strani v Termah Snovik takoj odločili za partnerstvo. Jager je še izpostavil, da se je potrebno tudi dovolj dobro oglaševati, svojo ponudbo primerno izpostaviti ter v prvi vrsti delati na kvalitetni ponudbi.
Srečanje je predvsem odprlo veliko vprašanj, žal pa s konkretnimi rešitvami ni postreglo. Vsi prisotni so se strinjali, da stiskana brošurica na sedežu TIC ni dovolj, da bi rešila šentjurski turizem ali celo da se bo kdo od turizma lahko preživljal.
Pod črto
Naši turistični ponudniki, ki jih sploh ni tako zanemarljivo malo, po večini čakajo, da jim bo nekdo od nekod pripeljal goste, ki se bodo po možnosti vračali vsako leto. Roko na srce, kdo pa sploh pozna te šentjurske mikro turistične točke – nihče. Zase trdim, da sem od prisotnih ponudnikov turizma od prej slišal za samo peščico, kaj šele, da bi vedel, kaj gostom nudijo in sploh kako do njih priti. Zakaj potem nekdo čaka na debele izvenmejske turiste, ki zapravijo malo več kot nič, na dopust pa si prinesejo toast in nemške paštete in pa celo, da bi jih iz Portoroža vozili v naše lepe kraje. Prepoznavnost domačega turizma bi morali graditi na lokalni šentjurski prepoznavnosti, glavni cilj pa bi moral biti: privabiti lokalne goste.
Pri Šentjurskih novicah smo se zato odločili, da začnemo z novim kotičkom – nedeljski izlet. Podroben opis poti, ogleda, odpiralnih časov in kontaktov bo zagotovo doprinesel k razvoju turizma. Takšen izlet bo vseboval nedeljsko kosilo ter nekaj ogledov lokalnih znamenitosti. Mogoče se pa le kaj premakne z mrtve točke.
Jure Godler / Šentjurske novice, 30. 3. 2011
