Čeprav je od prevzema županske funkcije minil le slab mesec in od novega župana Marka Diacija skorajda nismo mogli pričakovati atraktivnih odgovorov, smo se vseeno odločili za novoletni intervju z njim, ker se tako pač spodobi. Da bo v njem vsaj malo več izzivov za bralce, smo ga na nek način posredno soočili z njegovim najresnejšim političnim nasprotnikom predsednikom SDS Jožetom Koržetom. Česar seveda nismo povedali ne enemu ne drugemu.
G. Diaci, kako kot general po bitki ocenjujete jesenske volilne dogodke, uspeh GOŠ, vaš uspeh in poraz Štefana Tisla?
Najprej lahko zatrdim, da smo imeli dober in verodostojen program, potrudili smo se za pristne kontakte z volivci, pri naših stališčih smo dosledno ostajali na realnih tleh, ob tem pa smo imeli zelo racionalno predvolilno kampanjo, ki je verjetno bila kar nekajkrat cenejša od kampanje nasprotnega tabora. Naš uspeh je bil le deloma posledica tudi trenda neodvisnih list, ki so uspevale povsod po državi in predstavljajo nezaupnico klasični strankarski politiki. O tem nesporno govori tudi naša nizka volilna udeležba. V drugem krogu je bila za 2 odstotka višja, kar pomeni, da smo le uspeli vsaj deloma mobilizirati politikov naveličano volilno telo. V resnici se je dogajalo, da so se v drugem krogu prebudili volivci, ki jih prej nikoli nismo uspeli pripeljati na volišča. Šlo je pravzaprav kar za tipični efekt, ko so ljudje začutili, da so spremembe vendarle mogoče in so radi dodali svoje glasove.
Med slabostmi nasprotnega tabora vsekakor moram omeniti nekatere napake, ki so jih zagrešili že med mandatom, na primer proračunsko megalomanijo in nerealno načrtovanje, neracionalno porabo sredstev (igrišče na mivki, Ipavčeva 17, …), v določeni meri tudi pretirano zadolževanje. Velik vzrok za poraz je bil njihovo prepričanje, da so nepremagljivi, zato jih je drugi krog povsem presenetil in so reagirali zmedeno. Nasilna predvolilna kampanja po diktatu plačanih profesionalcev se je pokazala kot kontraproduktivna. Tislovo kopičenje raznih plačanih funkcij in imenovanja številnih podžupanov so med ljudmi odmevali izrazito negativno in so bile »kapljice čez rob«.
Slišal sem pripombe nekaterih pametnih ljudi, da je na teh volitvah šlo bolj za odločanje proti Tislu kot za podporo Diaciju?
Do neke mere to lahko drži, vendar pa mislim, da je bil bolj kot to za moj uspeh pomemben efekt sočutja, ko so praktično skoraj vse etablirane stranke nastopile družno proti Diaciju.
Pustimo zgodovino in se vrnimo v sedanjost. Kako je bilo na primopredaji s Tislom in kako so vas sprejeli na Občini?
Pomenljivo je dejstvo, da se je primopredaja kar (pre)dolgo odlagala in smo bili glede tega ena zadnjih občin. Zakaj, morate vprašati druge. Primopredaja je več ali manj formalnost, pravo stanje se bo pokazalo šele ob zaključnem računu. Lahko le rečem, da me skupen znesek dolgov in neplačanih obveznosti v višini 8,6 milijona € sploh ni presenetil.
Sprejem na občini je bil korekten, toda previden. Občutil se je nekakšen strah pred možnimi spremembami, a se zdi, da je občinska uprava kmalu sprejela dejstvo, da je in mora biti nevtralno orodje volivcev oziroma politike. To sem na sestanku z zaposlenimi tudi jasno povedal. V tem smislu je narejen Etični kodeks, ki sem ga sprejel in so ga vsi tudi podpisali.
Na individualne pogovore ste povabili vse občinske svetnike, nekateri menijo, da ste jih poskušali »omehčati« in s tem nekako razbiti strankarski sistem v OS?
To o razbijanju strank so neumnosti. Več kot polovica svetnikov je novih, večine od njih še nisem poznal, enostavno sem jih želel spoznati in seveda tudi okvirno oceniti, kaj me čaka v OS. Šlo je več ali manj le za vljudnostno gesto.
Ki pa sta jo vodja svetniške skupine SDS Lubo Žafran in predsednik SDS Jože Korže jasno oziroma javno gladko zavrnila. Vam lahko SDS in Jože Korže temeljito zagrenita vaš županski mandat, ki pa temelji na civilni iniciativi in ne na strankah?
Kar nekaj stvari še moram razčistiti, preden lahko poskušam odgovoriti na to vprašanje. Smešno je, da svetniki SDS, ki so tudi funkcionarji v KS, LUŠ ali kje drugje, brez zadržkov lahko prihajajo k županu na pogovore, ki se tičejo njihovih funkcij, kot občinski svetniki pa ne. S Koržetom sem imel v preteklem mandatu OS kar nekaj ostrih debat, verjamem, da si drug drugemu nisva preveč simpatična, toda on se bo moral med prvimi odločiti, ali bo sodeloval ali rušil, bo vizionar ali zgodovinar, bo delal za prihodnost ali »prešteval kosti«. Zavedam se, da je SDS svetniška skupina dovolj močna, da lahko na primer brez težav zavrne predlagane spremembe Statuta, toda, povejte mi, kako lahko to naredi, ko pa skoraj v celoti povzemam njihove predloge izpred pol leta? Isto velja tudi za odlok o znižanju komunalnega prispevka (KP). Pred volitvami so vsi, vključno z županom Tislom, obljubljali njegovo znižanje, ali ga lahko sedaj zavrnejo, ne da bi izpadli neresno?
Lahko zavrnejo linearno znižanje za vse investitorje, kar menda predlagate vi. Oni pravijo, da zato, ker boste z znižanjem poravnali svoj dolg do Muleja, KEE in drugih, ki so vas materialno podprli. Kakšno znižanje pravzaprav predlagate?
O dokončnem predlogu še ne bi govoril, ker ga moramo uskladiti še na koordinaciji političnih strank. Povem lahko le to, da bo šlo za maksimalno možno znižanje, ki ne bo le konkurenčno KP v sosednjih občinah, temveč bo tudi jasno znamenje investitorjem, da smo vlagateljem prijazna občina. Primeren KP je praktično edina možnost, da spet zaženemo razvojni cikel. Ob tem bomo predlagali še dodatne olajšave za mlade družine, kmetijske objekte, nova delovna mesta … Vse stranke so imele znižanje KP v predvolilnih programih, ker je to edino logično in smotrno. V preteklih letih sem srečal veliko občanov, ki se ravno zaradi tega dejstva niso odločili za investicijo, mnogo pa se jih je tudi izselilo iz Šentjurja.
Tista o poravnavanju dolgov pa je zlonamerna in bosa, ker nisem nikomur nič dolžan.
Se ne bojite, da bo Korže pridobil večino v OS in z uveljavitvijo svojega proračuna prevzel vajeti v svoje roke?
Če uspe narediti boljši program kot mi in z njim tudi prepričati večino v OS, je to njegova legitimna pravica. Idejno vodilo GOŠ je odprtost za konkurenco, za možnost odločanja za boljše variante. Potrudili se bomo, da bomo boljši.
Računate, da boste v OS za ključne zadeve vendarle dobili podporo. Na koga vse računate?
Ne računam na generalno podporo, računam pa na t.i. projektne koalicije, to je na podporo za posamezne projekte, sedaj na primer za spremembe Statuta in Odloka o komunalnem prispevku, o drugih projektih pa se bomo usklajevali, ko bodo aktualni.
Pred vami je težka naloga, kako v strankarskem sistemu uresničiti »nestrankarske« ali celo »protistrankarske« vizije GOŠ, ki so vas pravzaprav pripeljale na oblast. Recimo, kako boste vzpostavili stike z volivci in jih uspešneje kot stranke vključevali v odločanje?
Konkretnemu odgovoru na to vprašanje se bom izognil, ker nakazanih dilem še nismo dorekli. GOŠ kot inštitucijo moramo formalno še vzpostaviti in tudi domisliti prehodnost informacij in odločitev v obe smeri. To je naloga, ki čaka predsednika GOŠ, kar pa jaz ne bom.
Kako GOŠ trenutno zagotavlja večjo transparentnost vseh oblastnih odločitev? Obljubljali ste navzočnost javnosti – medijev na sestankih delovnih teles, celo na t.i koordinaciji pred sejo OS, vem da te zadeve tečejo, ŠN pa doslej še niso dobile nobenega vabila? Tudi vaše izjave za javnost so več ali manj brez vsebine, le nekakšen piar?
Vsi naši sestanki so odprti za javnost, če boste prišli, vas nihče ne bo preganjal. Osebno se bom zavzel, da bodo mediji obveščeni o vseh sestankih, ki jih bodo vodili predstavniki GOŠ. Kako bodo ravnali drugi predstavnik strank, ne morem reči. Je pa večina aktivnosti objavljena na spletnih straneh, in če temu rečete piar, tudi prav.
Bo Jože Palčnik ostal direktor občinske uprave? Kdo bo podžupan?
Dokončnega odgovora še ni. Po novem letu bom postavil organizacijsko shemo občinske uprave in se šele potem odločal o morebitnih kadrovskih spremembah. G. Palčniku poteče pogodba o delu šele v drugi polovici leta 2012, do takrat vsekakor računam na njegove izkušnje in sodelovanje. Podžupana bom verjetno imenoval šele v drugi polovici leta 2011, kar je trenutno največji kamen spotike. Prej želim oceniti, kdo bi res rad delal in koga zanima zgolj honorar in pozicija. Iz napak predhodnika sem se namreč veliko naučil.
Kakšna bo vloga Roberta Polnarja?
G. Polnar se še ni odločil, glede svojega bodočega angažmaja.
Kaj je novega okrog Kulturnega centra Šentjur (KCŠ), ki ga sam sicer raje imenujem kar Prireditveni center Šentjur (PCŠ), saj je jasno, da knjižnico že imamo, glasbena šola pa bo šla v Zg. trg?
KCŠ ali bolje morda res PCŠ je projekt, ki bo realiziran do konca tega mandata. Kakšen in kje bo, ni stvar politike, temveč stvar kulturnikov. Imenoval sem komisijo, ki bo zadevo vsebinsko dorekla, moja naloga pa je, da poskrbim za denar. Verjamem, da ga bom uspel pripeljati v Šentjur.
Tudi športna dvorana pri Šolskem centru Šentjur je v igri?
Je, gre pa za objekt, ki je v večji meri v državni pristojnosti in ne bo pretirano bremenil občinskih financ. V tem kontekstu nam žal evropsko prvenstvo v košarki 2013 ni ravno najboljša popotnica.
Kaj bo z navezovalno cesto Dramlje-Bezovje? Pred volitvami ste bili na strani CIK, ki je odločno zavrnila možnost izgradnje na aktualni trasi skozi Kamensko dolino.
Delamo na rešitvi, ki ne bo bistveno spreminjala trase, a bo za prebivalce Kamenega sprejemljiva. Umestitev v prostor je naša naloga, ki jo lahko opravimo v pol leta, izgradnja pa bo seveda odvisna od zdravja državnih financ. Navezovalna cesta je eden od projektov, ki jih bo država med prvimi zagotovo realizirala.
Alpos?
V ekonomskem smislu je verjetno težko rešljiv. Kot župan sem nemočen in več ali manj lahko le zaskrbljen zaradi grozeče socialne bombe. V tem smislu sem po sestanku z vodstvom in sindikatom tudi pisal ministrici Radičevi in se pogovarjal še z mnogimi, ki imajo kakršenkoli vpliv. Podjetje ima sicer trg, vendar je zgodba lastnikov in upnikov tista, ki ima tu vpliv in odločilno besedo. Vendar se je treba boriti in upati do zadnjega.
Lahko rečete kaj bolj konkretnega o drugih tekočih in načrtovanih projektih?
Slab mesec sem šele župan, intenzivno šele zbiram vse relevantne informacije, zato je govorjenje o konkretnih projektih, tudi tistih iz prejšnjih vprašanj, rahlo preuranjeno. Dejstvo je, da je Občina v slabi finančni kondiciji, splošna kriza nam bo nesporno še zmanjšala proračunske prihodke, ta hip še niti ne vemo natančno, za koliko, zato zelo težko rečem, kdaj bomo izvedli načrtovano prenovo šole na Planini s telovadnico, prizidek v Dramljah, igrišče v Šentjurju, vrtec v Hruševcu … Smo pa aktivni pri prijavah na državne razpise, pripravljamo projektno dokumentacijo, in verjamem, da bomo nekatere stvari pričeli že naslednje leto. Je pa dejstvo, da bomo v letu 2011 plačevali veliko investicij, ki so bile izvedene v preteklih letih.
Kje vi vidite razvojne šentjurske razvojne priložnosti?
Kot sem že rekel, v prvi vrsti v razmahu poslovno obrtnih con ob navezovalni cesti ter v zagonu razvojnega cikla s privabljanjem kapitala s pomočjo znižanega komunalnega prispevka in drugih olajšav za investitorje. V razmah turizma ne verjamem najbolj, je pa dejstvo, da je Slivniško jezero naša edina tržno obetavna niša. S pomočjo javno-zasebnega partnerstva bi jo bilo možno odpreti.
In za konec še vaš sporočilo občanom občine Šentjur?
Spoštovane občanke, spoštovani občani, želim vam vesel in srečen božič, pozabimo na vse, kar je bilo slabega v preteklem letu, in usmerimo pogled v prihodnost. Srečno, uspehov polno in predvsem zdravo leto 2011!
t/f: FK / Šentjurske novice, 21. 12. 2010
