Ko v svoji dvorani nastopajo Šentvidčani, je ta vedno pretesna. Koncertu ob 20-letnici delovanja domačega zbora je prisostvovalo preko 200 ljudi, ki so se uspeli nekako stlačiti v šentviško dvoranico. In spet so bili navdušeni.
MePZ Zarja Akvonij je seveda fenomen: 1. aprila pred 20 leti je domači mladenič Matej Romih uspel privabiti na prvo vajo okrog 30 pevcev, kar je za vasico Šentvid nedvomno veliko, v dveh desetletjih pa je s svojimi pevci osvojil vse, kar se v Šentjurju osvojiti da, in bil uspešen na regijski, državni in tudi mednarodni ravni. Zbor, ki sedaj šteje 45 članov, povprečno imajo 24 let, je verjetno trenutno še vedno najmočnejši in najuspešnejši pevski zbor v občini.
Zbor sem že v preteklosti, ko še ni bil tako renomiran, kar preveč hvalil, zato je sedaj, ko je že nedotakljivo uveljavljen, morda čas tudi za kakšno kritično besedo. Smer kritike je nakazan v naslovu: kaj lahko zbor, ki je na vrhuncu, lahko sploh še naredi? Seveda, če je sploh treba kaj narediti? Kot prvo ugotavljam, da je zbor nesporno mlad, da pa se je »kritično« postaral njegov ustanovitelj in dirigent Matej. Posledično, se zdi, zbor učinkuje starejše, kot kažejo rosna leta njegovih članov. Drug problem so kvalitetni glasovi. Škripa vsaj pri tenorjih, če ne še kje drugje tudi. Dobro, če so poslušalci navdušeni, in navdušeni so bili, pravzaprav nimam nobene pravice nergati, lahko pa povem, kaj bi si osebno želel: še več kakovostne pevske zabave in šova. Čeprav je bil koncert ob 20-letnici že očitno naravnan v to smer. Režiserka in avtorica veznega teksta Urška Tisel je ustvarila soliden humorističen tekst, ki ga je zelo uspešno izvedla zdaj že domala profesionalna komičarka Polonca Jazbinšek. Polončine bravure, čeprav za moj okus preveč afektirane, so izzivale pri občinstvu salve smeha in so odlično dopolnjevale razmeroma resnoben pevski repertoar. Očitno so v zboru začutili, da je potrebna »dodana vrednost«, in enako očitno je, da so to dodano vrednost sami sposobni tudi ustvariti. Kar je odlika vsestranske ustvarjalnosti. To pa še gotovo ni odgovor na vprašanje v naslovu. Počakajmo, pa bomo slišali in videli.
t/f: FK / Šentjurske novice, 21. 12. 2010
