Na Ponikvi se lahko pohvalijo z dvojnim kostanjevim drevoredom, ki je nastal s prihodom južne železnice v te kraje pred dobrim poldrugim stoletjem. Drevored je zavarovan kot naravni spomenik, ki mu dobro kaže tudi vnaprej, saj so tamkajšnji aktivisti v soboto posadili nekaj novih sadik.
Turistično olepševalno društvo Ponikva, ki ga vodi Zlatko Zevnik od lanskega leta izvaja koncesijo vzdrževanja in ohranjanja drevoreda. K tokratni akciji so pritegnili predstavnike tamkajšnjih društev in šol, pridružil pa se je tudi novi šentjurski župan.
Štiri sadike so prestavili k šoli, na sama mesta v drevoredu pa so posadili osem novih, ki so jih pripeljali iz drevesnica, vsaka pa v višini meri tri do štiri metro in z grudicami zemlje vred tehta okoli 200 kilogramov, tako da je bila potrebna pomoč bagra.
Pri strokovnem delu sodelujejo s celjsko enoto Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, pri praktičnem delu pa so se povezali z arboristko Tanjo Grmovšek, ki je opravila vzgojni rez in odstranila nekatere veje.
Kot je pri tovrstnih opravilih v navadi so za zanamce v zemljo zakopali steklenico s sporočilom in podpisi udeležencev.
bR / Šentjurske novice, 24. 11. 2010
*Na fotografiji utrinek s sobotne akcije, več pa jih je na razpolago v FOTOGALERIJI
Dvojni drevored divjih kostanjev (Aesculus hippocastanum L.) je vodil do nekdanje graščine Ponikva (Ponigl) in je bil sestavni del graščinskega vrta iz druge polovice 19. stoletja. Danes je ohranjena skrajšana poteza, leta 1997 delno dopolnjena z novimi drevesi. Sestavlja ga 33 dreves višine do 22 m in premerom debla starejših dreves med 60 in 105 cm. Drevored je bil poškodovan in vrzelast, zato se je leta 2009 pričelo izvajati strokovno sanacijo in obnovo.
Drevored ima status oblikovane naravne vrednote lokalnega pomena (5839), vpisan je v register vrtnoarhitekturne dediščine (EŠD 11908) in je od leta 1993 z občinskim odlokom zavarovan kot naravni spomenik (Uradni list RS, št. 45/93).
