Predstavitev knjige 100 slovenskih napitnic in zdravičk, posvečene 100-letnici Kmetijske šole, je bila tik pred dnevom reformacije v šentjurski knjižnici. Pogovor z avtorjem je vodila Tatjana Cmok, okrog 30 poslušalcev pa je pozorno prisluhnilo življenjski modrosti še vedno čilega 84-letnika.
Jernej Borovnik je poleg Igorja Grdine, ki pa ga le še na pol štejemo za domačina, gotovo najbolj ustvarjalen šentjurski pisec. Trem zbirkam pesmi in aforizmov, izdanih v sredini devetdesetih let, Spominom na Staro Gradiško leta 1998 in Vrnitvi pred 4 leti je sedaj še dodal zbirko 100 slovenskih napitnic in zdravičk. Material zanjo je zbiral, kot je sam povedal, vse življenje. V spremni besedi je Rado Palir zapisal, da je to zadnje Borovnikovo delo najbolj veselo in priča o časih, ki jih več ni. Priporoča jo zlasti mladim, ki nimajo pojma, kako se je živelo, veselilo in ustvarjalo v nedavni preteklosti.
Kakšen je širši pomen te Borovnikove zbirke napitnic in zdravic, je težko oceniti. Mnoge od zapisanih so dobro poznane, dobro so tudi poznani njihovi avtorji, na primer Jurij Vodovnik in Slomšek, veliko pa je tudi takšnih, ki so nastale in se ohranjajo v okolici Borovnikovega rojstnega Frankolovega in so morda tokrat tudi prvič zapisane. Kar nekaj je na primer takšnih, ki sem jih tudi sam, vključno z napevi, »podedoval« po svojih starših, ne da bi vedel, da so bodisi ljudske ali umetne, že zapisane ali še nezapisane. Škoda, da jih Borovnik ni poskušal sistematično razvrstiti vsaj po tem kriteriju, če že ni bil dosleden pri izboru.
Večeru v knjižnici je svoj draž prispeval odličen pevski nastop Martine Zapušek.
FK / Šentjurske novice, 23. 11. 2010
Vabljeni k ogledu videoposnetkov s predstavitve
Na njih je zanimiv pogovor Tatjane Cmok z avtorjem knjige v večih delih, nagovor Rada Palirja, ki je spisal uvodno besedo, prav na koncu pa Borovnik prebere zabavljivo Muco Maco.
f/v: bR
*Na fotografiji Tatjana Cmok in Jernej Borovnik
