Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu nadaljujemo z globalno kampanjo, ki se je začela leta 2005 z geslom »Držimo obljubo – ustavimo aids«. Izbrano vsebino letos v Sloveniji dopolnjujemo z geslom »Univerzalni dostop in človekove pravice«. Aids ogroža ljudi po vsem svetu in ni samo problem okuženih in bolnih. Možnost okužbe s HIV je globalni problem, ki se lahko dotakne vsakogar med nami. HIV okužba je velikokrat posledica nevednosti, neznanja in neodgovornosti, saj številni posamezniki ne poznajo poti širjenja okužbe in možnosti zaščite, so poudarili na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.
»Spolni način širjenja je najpomembnejša pot prenosa HIV okužbe. S spolnimi stiki se okuži od 75 do 85 odstotkov odraslih. Dosledna uporaba kondomov varuje pred okužbo s HIV in tudi večino drugih spolno prenosljivih okužb. Izsledki raziskav potrjujejo, da ljudje običajno ohranijo vedenjske vzorce, ki so se jih naučili v mladosti. Zato je lažje doseči uporabo kondomov, če jih mladi prevzamejo takoj, ko postanejo spolno aktivni. Ko se posameznik odloči za spolne odnose, je dobro, da pri sebi razjasni motiv za spolni odnos. Je to ljubezen, naključje, radovednost? Ne glede na motiv pa mora misliti na zaščito pred neželeno nosečnostjo in okužbo. Spolno prenosljive okužbe so pogostejše pri osebah, ki so zgodaj začele s spolnimi odnosi in imajo večje število spolnih partnerjev,« je pojasnila dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Eno ključnih sporočil, ki jih poudarja dr. Alenka Trop Skaza, se nanaša na pomen varne spolnosti po ABC programu: A-abstinenca (vzdržnost pri tveganih spolnih odnosih, odlaganje prvega spolnega odnosa na obdobje večje zrelosti, vzdržnost pri spolnih odnosih, dokler se partnerja ne spoznata in dokler odnos ni zaupljiv in zanesljiv, vzdržnost pri spolnih odnosih, dokler partnerja nista sposobna poskrbeti za učinkovito zaščito); B-bodi zvest / bodi zvesta (zveza z enim stalnim zvestim neokuženim partnerjem in uporaba zanesljive kontracepcije, zmanjšanje števila spolnih partnerjev); C-kondom (redna uporaba kondoma z zanesljivo kontracepcijo ali brez nje, cepljenje proti okužbi s HPV, saj kondom ne preprečuje okužbe s temi virusi). Zaradi različnih razlogov uporaba kondomov ni dovolj razširjena. S spolno prenosljivimi boleznimi se v svetu vsako leto na novo okuži več kot 300 milijonov ljudi. Pogosto so okužbe spregledane in se posledice pokažejo kasneje. Zelo razširjene med mladostniki so klamidijske okužbe, ki v visokem odstotku potekajo brez bolezenskih težav (asimptomatsko). Posledice neprepoznanih okužb v mladosti najbolj prizadenejo ženske v rodni dobi zaradi neplodnosti, izvenmaterničnih nosečnosti in kroničnih bolečin v mali medenici. Oseba s spolno boleznijo, ki je sočasno okužena s HIV, prenese HIV okužbo na druge z nezaščitenimi spolnimi odnosi tudi z do 10-krat večjo verjetnostjo. Če pa je okužena s katerokoli spolno boleznijo, s HIV pa ne, ima bistveno večjo možnost, da se z virusom okuži, če ima nezaščitene spolne odnose s HIV okuženimi osebami. Tveganje za okužbo s HIV se izjemno poveča v primeru razjed na spolovilu zaradi drugih spolnih bolezni (na primer genitalni herpes, sifilis).
Epidemiološka slika HIV/aids v celjski regiji in Sloveniji
Inštitutu za varovanje zdravja je bilo v obdobju od 2000 do 2009 iz celjske regije prijavljenih 45 okuženih s HIV. V letu 2009 je bilo v celjski regiji na novo odkritih 6 okuženih s HIV, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa je bila okužba na novo odkrita pri dveh osebah. Največ okuženih je bilo v celjski regiji prijavljenih leta 2005, ko je bila HIV okužba ugotovljena pri osmih osebah. V Sloveniji so na Inštitutu za varovanje zdravja v zadnjih desetih letih – od leta 2000 do 2009 – zabeležili 293 ljudi okuženih s HIV, med njimi 258 moških in 35 žensk. V desetletnem obdobju je umrlo 25 bolnikov z aidsom. V Sloveniji je najbolj prizadeta skupina moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. V letu 2009 je Inštitut zabeležil 48 primerov HIV okužbe, kar je za 35 več kot pred desetimi leti. Med okuženimi prevladujejo moški (40 moških in 8 žensk). Zaskrbljujoče je, da je bila pri 46 odstotkih okuženih (pri 22 osebah) okužba odkrita pozno in posledično je bila pri njih zamujena priložnost za uspešnejše zgodnje zdravljenje, ki pri bolniku upočasni propadanje imunskega sistema.
HIV okužbe se širijo tudi na druge načine in ne le z nezaščitenimi spolnimi odnosi. Z izmenjavo okuženih igel med intravenskimi uživalci nedovoljenih drog se okuži od 5 do 10 odstotkov oseb, nekoliko nižji odstotek, od 3 do 5 odstotkov HIV okužb, pa nastane zaradi transfuzije okužene krvi oziroma krvnih pripravkov. Prenos z matere na otroka je vzrok za 90 odstotkov HIV okužb pri novorojencih in otrocih. HIV se ne prenaša z uporabo istega stranišča, kuhinje. Ne prenaša se z dotiki, objemanjem, rokovanjem, poljubljanjem (razen če je prisotna kri ali semenska tekočina). Tudi kihanje, kašljanje in piki insektov HIV okužbe ne prenašajo. Osamljenost, strah pred predsodki in izolacija predstavljajo rdečo nit v izpovedih ljudi, okuženih s HIV ali obolelih za aidsom. Diskriminacija okuženih in bolnih, socialna izolacija in socialna smrt sta velikokrat še hujši kot težave, povezane z okužbo in boleznijo.
»Posledica okužbe s HIV je slabitev imunskega sistema, zato se poveča dovzetnost za različne okužbe in rakava obolenja. Ni nujno, da ima okuženi bolezenske težave; če testiranja ne opravi in prakticira nezaščitene spolne odnose, virus prenaša naprej. Aids (sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti) je končna razvojna stopnja okužbe s HIV. Danes so na razpolago različne kombinacije antiretrovirusnih zdravil, ki upočasnjujejo razvoj bolezni pri okuženih in bolnih, ki se zdravijo, zato aids vse bolj postaja kronična bolezen,« še pojasnjuje dr. Alenka Trop Skaza. Pri prehodu HIV okužbe v bolezen, torej v aids, je zelo pomembno, kdaj je okužba odkrita. Prej ko je odkrita, prej lahko začne okuženi prejemati protivirusna zdravila, kar ima za posledico počasnejše napredovanje okužbe v aids. V Sloveniji se v primerjavi z drugimi evropskimi državami še vedno malo ljudi odloči za testiranje, se pa trend izboljšuje. Lani je bilo opravljenih za 20 odstotkov več testov na okužbo s HIV kot v letu 2008. Testiranje je možno na številnih mestih v Sloveniji. V epidemiološki ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je možno prostovoljno, strogo zaupno in brezplačno testiranje na HIV okužbo vsak torek in sredo, od 10. do 12. ure. Najkrajši čas, v katerem je možno ugotoviti morebitno svežo okužbo, je dva tedna po dogodku, ob katerem bi lahko prišlo do prenosa HIV. Informacije o možnosti testiranja so dostopne na telefonski številki: 03 42 51 122. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje se je od leta 1994 do novembra 2010 za testiranje na HIV odločilo 3.317 oseb. Pri dvanajstih je bila ugotovljena okužba s HIV. Do novembra letos se je testiralo 200 posameznikov. Testiranje je smiselno, kajti če posameznik ne ve, da je okužen in prakticira nezaščitene spolne odnose, neovirano širi okužbo na svoje spolne partnerje.
