Na Andrejevo nedeljo, 28. novembra, je potekal blagoslov obnovljene podružne cerkve sv. Andreja nad Olimjem. Blagoslovil jo je celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, prisotni pa so bili tudi p. Milan Kos, provincial slovenske minoritske province, naddekan g. Andrej Grobelnik, duhovniki, župan občine Podčetrtek Peter Misja, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Silvester Gabršček, Tanja Hohnjec, vodja celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Matija Plevnik in Aleš Plevčak, konservatorja iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ter restavratorji in ostali mojstri. Pri maši so prisostvovali številni verniki.
Cerkev so zgradili okrog leta 1450, takrat so jo imenovali “Cerkev sv. Andreja na Dolini“. Okoli 1785 je bil izdan ukaz, da se ta cerkev poruši. Takratni prebivalci vasi Sopote tega niso dovolili in so jo dolgo časa vzdrževali po njihovih močeh. Zadnja leta je bila cerkev zapuščena, a ne pozabljena.
Poznogotska cerkev iz 15. stoletja že na prvi pogled daje vtis posebnosti. Slednje potrjuje poseben zvonik, majhen, odprt, mediteranskega tipa, ki je v tem okolju edini te vrste in je najvzhodnejši primer tega tipa pri nas. V zvoniku sta dva zvona, ki zvonita trikrat na dan. Cerkveni prostor sestavljajo pravokotna ladja, enako visoki prezbiterij in kasneje dozidana zakristija. Najdragocenejša cerkvena oprema so trije oltarji. Na glavnem oltarju je kip zavetnika cerkve sv. Andreja, ob strani med stebroma pa kipa sv. Petra in Pavla. V atiki je v pokončni niši Marija kraljica stoječa na luninem krajcu z Jezuščkom v naročju. Oltar se zaključi s kalvarijskim prizorom. Ob križu stojita žalostna Mati Božja in sv. Janez apostol.
V ladji ob slavoloku stojita stranska oltarja. Levi oltar je posvečen mučenki sv. Neži. Svetnica drži v desni roki jagenjčka v levi pa meč. Ob strani stojita mučenki sv. Lucija in sv. Agata. V atiki nad kipom sv. Neže stoji Marija kraljica, obdana z žarki, oblaki, angeli in angelskimi glavicami. Nad njo je podoba nebeškega Očeta, ki blagoslavlja Marijo.
Desni oltar sv. Fabijana in Sebastijana ima v osrednji niši sliko škofa, ki drži v desni roki škofovsko palico v desni pa knjigo. Pri njegovem vznožju sta naslikana cerkvica in pes. Katerega svetnika slika predstavlja ni mogoče z gotovostjo ugotoviti. Ob straneh stojita sv. Fabijan in Sebastijan. V atiki je doprsni kip nebeškega Očeta med dvema angeloma.
Sveti Andrej je bil po krščanskem izročilu starejši brat apostola Petra in prvi od učencev, ki jih je Jezus osebno poklical k sodelovanju. Njegovo pravo (hebrejsko ali aramejsko) ime ni znano, »Andrej« je verjetno grški prevod njegovega imena ali pa morda njegov vzdevek (grško: “Andreas”; možati; iz besede “andros”; mož, moški). Andrej je živel v Kafarnaumu ob Genezareškem jezeru, po poklicu je bil ribič, v verskem pogledu pa je bil učenec Janeza Krstnika. V evangelijih je nastopal pogosto blizu Jezusu (Jezusov krst, ko sta se Andrej in Janez Evangelist odločila, da postaneta Jezusova učenca, Andrej pa je povabil zraven še svojega brata Simona, pozneje imenovanega Peter). Njegovo smrt omenja spis z naslovom Trpljenje (Passio), ki navaja, da so ga v grškem mestu Patras križali na križu v obliki črke X. Tak križ se po njem imenuje »Andrejev križ«. Že od prvih stoletij se njegov god praznuje 30. novembra, zato lahko sklepamo, da je to verjetno dan njegove smrti. Andreja štejejo za glavnega zaščitnika Rusije, Ukrajine in Romunije, je pa tudi zavetnik Škotske.
Obnova cerkve je bil zahteven in dolgoročen projekt. Zahvala za končanje obnove v prvi vrsti gre javnim službam in zavodom, ki so pripomogli k izpeljavi projekta. Pripomogli so tudi najbližji sosedje te cerkve, družina Toplišek – Žolger, ki je po svojih močeh pomagala in stala ob strani, mesto ključavničarja je prejel mladi gospodar Marko. Velik problem pri obnovi je predstavljala vlaga, odstranjevanje dotrajanega ometa na fasadi in v notranjosti. Potrebna so bila tudi kamnoseška dela, obnovo je terjala tudi slika sv. Krištofa na fasadi. Na novo je bilo treba zastekliti okna, položiti tlak v cerkvi, pobeliti cerkev, restavrirati fresko, ki prikazuje poklon sv. Treh kraljev, seveda je določen napor terjala obnova oltarja. Na koncu je bilo potrebno napeljati elektriko, ograjo, ozvočenje in varnostne naprave. Cerkev pa je dobila tudi novi zvon, nameščen poleg starega, ki je iz leta 1658.
Po končani mašni slovesnosti so se pred cerkvijo predstavili svetniki, ki tamkaj domujejo. Sledila je pogostitev, kjer so prisotni ob kuhanem vinu in odličnem prigrizku skupaj pokramljali, ter delili veselje z domačini, ki so ponosni na prenovljeni biser. Vabljeni k ogledu spodnjega video prispevka, kjer smo za vas strnili nekaj trenutkov iz slovesnosti same in dogajanja po slovesni sv. maši.
