Z zadnje, 27. seje Občinskega sveta: Parada politike brez morale

6. 8. 2010 4:32

Na zadnji seji OS tega mandata se je občinska politika brutalno razgalila: »berluskonizacija«, ko politika več ne ve, kaj se spodobi in kaj ne, je postala naša uradna oblastna doktrina. Pomanjkanje politične morale je seveda najbolj zaznamovalo županovo, to je Koržetovo SDS, toda tudi opozicija, čeprav brez svojega mesta »pri koritu«, kjer politika brez morale običajno pride na svetlo, ni prepričala. Če si tiho, si pač zraven. Tako je neomajen ostal le samotni strelec Robert Polnar, ki ga je podžupan Korže krstil za šentjurskega Slavoja Žižka, toda njegova filozofija je menda kar prezahtevna za šentjursko praktično politiko.


KS Prevorje – prvi kamen spotike

Vztrajanje Mirka Pajeka in absolutna podpora »njegove« LDS na privilegiranem statusu Lopace (to je tudi Pajekova vaška skupnost) v svetu KS Prevorje – sklep s prejšnje seje OS je poskušal izničiti z novim predlogom, da bi Lopaca namesto enega, kot ji po številu volivcev pripada, imela kar 3 mandate v svetu KS – res nista mogla nikogar prepričati. Še najmanj SDS in podžupana Koržeta, ki sta bila pobudnika prvotne zahteve po izenačenju Krivice in Lopace. V ozadju je bilo seveda prozorno merjenje moči med LDS in SDS. LDS se je lahkomiselno (nemoralno?) pustila vpreči v »Pajekov voz«, pasivno pa ji je asistiral (trgovina?) tudi Diaci (SMS), pa čeprav se je že od daleč videlo, da je tokrat pravica na strani SDS. Podžupan Artnak (LDS) je šel še dalje in je zagrozil, da bo LDS zapustila sejo, če župan zaradi domnevnih proceduralnih nepravilnosti ne bo razveljavil sklepa s prejšnje seje OS. Tisel se na njegovo grožnjo ni odzval, LDS pa tudi ni zapustila sejne dvorane.
Predlog Mirka Pajeka je kljub podpori LDS, Desusa in SMS za las zgrešil podporo.

Zašiljeni
Jože Korže(SDS) je vedno za demokracijo, še zlasti če mu paše: »Ni pomembno, iz katere vasi je predsednik KS in kje je sedež KS, povsod velja načelo en človek, en glas.«
Slavko Špur (LDS) pozna tudi druge ravni demokracije: »Da, en človek, en glas je že prav, toda potrebe KS so nekaj čisto drugega.«

Polletna realizacija proračuna b.p.

Prihodki so bili realizirani v višini 38,5%, odhodki 39,5-odstotno, kar pa naj bi bilo povsem pričakovano in podobno kot prejšnja leta.
Poročilo, ki obsega okrog 50 strani številk in 10 strani teksta, kar je za poletne vročine absolutno prehudo (tudi v sejni dvorani brez klime je bilo preko 30 stopinj), sta očitno »povohala« le Diaci in Polnar.

Polnar je ugotavljal, da se v občinskem proračunu nadaljuje trend upadanje deleža lastnih sredstev, na kopici postavk (turizem, KCŠ, nakup stanovanj, KD Gorica, športna dvorana, …) od skupno predvidenih 820.000 € ni bil realiziran niti cent, na delno realiziranih projektih (vodovodi, nakup stavbnih in kmet. zemljišč, …) ni bilo realiziranih 837.000 €, župan pa je iz postavk za ceste, pločnike, parkirišča … prerazporedil nekaj manj kot en milijon € na zimsko službo.

Diaci je proračunsko načrtovanje občinske uprave ocenil za povsem nerealno in celo smešno, zahteval pa je tudi podatek o pričakovanih predobremenitvah proračunov za naslednji dve leti.

Odgovoril jima je župan, da glede realizacije ničelnih proračunskih postavk ni zaskrbljen, da se občinska uprava pač prilagaja dejanskemu stanju, predobremenitve pa bodo »nekaj takega kot običajno«.

Bomo zdravje ohranjali in krepili brez ZD Šentjur?

Zavod za zdr. varstvo Celje je v obliki že poznane 3 leta stare statistike in brez ene same oprijemljive ideje uspešno »prodal« občinskemu svetu svoj Dolgoročni načrt ohranjanja in krepitve zdravja do leta 2020. Naše zdravje naj bi načrtno krepili predvsem s šolanjem, propagiranjem zdravega stila življenja, rekreacijo itd. Občinski svetniki so to rutinsko vabo gladko požrli. Z izjemo Artnaka, ki je opozoril, da ni v programu ničesar glede onesnaženosti tal, zraka … in ugotavljanja razlogov za navidezne bolniške staleže. Čestitke predsednika projektnega sveta Zdravo mesto Erjavca predlagateljem tega dokumenta so lahko prej vzrok za zaskrbljenost kot kaj drugega.

Ni znano, kakšna je bila cena tega projekta, ki ga je župan verjetno »podaril« svojim celjskim kolegom, zdi pa se, da gre več ali manj za malo bolj sofisticirano verzijo igrišča na mivki. Razpravljati o zdravju brez organiziranega sodelovanja domače službe in kakšnih 70 domačih profesionalcev se zdi pa kar malo preveč neresno.

Igrišče na mivki kot indikator politične morale

O igrišču na mivki smo v ŠN že izčrpno pisali, sedaj pa je celo zgodba, vključno s končnim poročilom NO (podal ga je Stane Zatler) in preko 200 stranmi različne dokumentacije uradno priromala pred občinske svetnike. V vsebinskem smislu ni v njej nič novega. NO vztraja na svojih znanih obremenjujočih ugotovitvah, da je pri igrišču na mivki bilo storjenih več sumljivih nepravilnosti, katerih končna posledica je izgubljenih 16.500 € javnih sredstev. Zadevo so predali Računskemu sodišču in Policiji. Občinska uprava (direktor Palčnik) pa dokazuje, da je bilo vse opravljeno zakonito, pravilno, gospodarno, in spodbija tudi ugotovitve sodne izvedenke Benkove. Predložila je celo nasprotno izvedeniško mnenje Aleksandra Milaneza, ki jim povsem pritrjuje. Problem naj bi zakuhali pristranski nadzorniki, ki niso hoteli upoštevati dejstev iz odzivnih poročil občinske uprave.
V dobrih dveh urah vročih razprav je bilo jasno, da Diaci in Polnar dosledno podpirata NO, podžupan Korže in svetniki SDS brezrezervno krčevito branijo občinsko upravo, vsi drugi pa so bili več ali manj nemi opazovalci, ki so si tu in tam privoščili kakšno duhovito pripombo.

Marko Diaci je vztrajal, da je cena igrišča nerealno visoka, pokazal je tudi fotografije povsem primerljivega igrišča v eni od sosednjih občin, ki je stalo 62.000 €. Odločno je tudi zavrnil nesprejemljiv postopek občinske uprave, ki zakonito poročilo sodne izvedenke zavrača z nezakonito izbranim tako rekoč svojim privatnim izvedencem. Po njegovem prepričanju je bilo javno naročilo izvedeno tudi nezakonito, ker sta GIC in IPI povezani družbi.
Robert Polnar je svojo razpravo osredotočil na moralno odgovornost župana, ki se poslužuje metod »Cose nostre« in ravna v stilu izreka »nad menoj je samo še modro nebo«. Opravljeno delo NO je ocenil kot dragoceno, predstavlja šok terapijo, katere posledica bo katarza šentjurske politike in izstrelitev župana Tisla na smetišče zgodovine.

Jože Artnak je sicer razpravljal dokaj nevtralno (predraga investicija), toda je zahteval javen odgovor, ali so bili izvajalci občinskih investicij res angažirani tudi na zasebnih objektih občinskih funkcionarjev. To razmeroma zelo nedolžno vprašanje, na katerega odgovor je znan celemu Šentjurju, je ostalo formalno neodgovorjeno, toda je izbezalo na plan zelo sporno politično moralo podžupana in predsednika SDS Koržeta. Jože Korže je namreč Artnakovo vprašanje razumel kot hud nesprejemljiv napad na občinske funkcionarje, tudi župan in Erika Kosi da imata vso pravico do izbire katerega koli izvajalca in nihče da nima pravice, kot nekdaj v komunističnih časih, vohuniti za njimi, kaj doma počnejo itd.
Boljše opredelitve in utemeljevanja pojma »berluskonizacije« si skoraj ne moremo misliti. Toda višek šele prihaja: ne le v SDS, v vsem šentjurskem občinskem svetu ni bilo nikogar, ki bi zavrnil to brutalno demonstracijo zelo spornega političnega pragmatizma.

Zašiljene:
Jože Korže (SDS) je razumevajoč in programski človek: »Igrišče je res bilo morda malo dražje, kot smo pričakovali, vemo pa, da psi vedno lajajo, karavana pa gre dalje.«
Marko Diaci (SMS) v poletni vročini namesto o mivki razmišlja o ledu in še vedno ne pozna odgovora na retorično vprašanje: »Gre za vrh ledene gore. A smo v tej občini res vsi imbecili in ima prav občinska uprava?«
Stanko Artiček (Desus) poskuša biti pesniško preroški: »Če ste vse dobro poskrili, vas ne bodo nikoli dobili.«
Stane Zatler (NO) o poslovnosti ob mivki: »Če bi tako delal Mirko Tuš, bi bil še sedaj delavec v mlekarni.«

ZD Planina bo naprodaj

Trgovina bo vezana, saj naj bi zasebni investitor hkrati na tej lokaciji obnovil prostore ZP Planina in zgradil enoto (36 postelj) Doma starejših Šentjur. Najodločnejši zagovornik te opcije je bil župan Tisel, njegova nasprotnika pa spet Polnar in Diaci. Diaci je menil, da je zadeva preveč tvegana, in predlagal, da Občina ostane lastnik in zasebnemu partnerju podeli stavbno pravico, Polnar pa je ugotavljal, da je metoda izbora najboljše variante povsem zgrešena in da občinski svetniki nimajo v rokah nobenih številk, na osnovi katerih bi se lahko res smotrno odločali. Županovo vztrajanje, da gre za tržno nezanimivo investicijo, ki jo je treba čim prej realizirati, dokler še sploh kdo hoče vanjo vložiti svoj denar, mu je bilo kar malo preveč sumljivo.

Tisti, ki smo slišali, da gre za Antona Seliča, smo se nehote morali vprašati, kdo koga tu nateguje? Župan Seliča, Selič župana, ali oba skupaj občinske svetnike in javnost?

Zašiljena:
Robert Polnar ne verjame v županovo »zdravo kmečko pamet«: »Zdrava kmečka pamet je navadno evfemizem za metanje denarja v luknjo.«

Občinski svetniki so sejali do pozne 22. ure (v nadaljevanju brez moje navzočnosti). Brez pripomb so sprejeli ustanovne dokumente »celjske univerze«, oceno varnosti v občini, poročilo SPV in nekaj odprodaj občinskega premoženja. Verjetno so »rodili« še nekaj odborniških pobud in vprašanj, treba je pač malo kuriti pred jesenskimi volitvami, županovo točko »Aktualno v občini« pa so gotovo prešpricali. So si pa zato na začetku seje privoščili profesionalnega fotografa, ki je naredil nekaj sto fotk in ovekovečil vse nianse njihovega mandata.


t/f: FK / Šentjurske novice, 28. 7. 2010

 

Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X