Janeza Kraševca, ki je bil kar 40 let župnik v Rogaški Slatini, je 1. avgusta zamenjal Jože Vehovar. Duhovnik, ki je pred tem služboval v Ljutomeru, Obsotelje in Kozjansko dobro pozna, saj prihaja iz Bistrice ob Sotli, bil je kaplan v Šmarju pri Jelšah, pred 25 leti pa je ravno v Rogaški Slatini imel ponovitev nove maše. Z njim smo se pogovarjali o prvih vtisih na novi župniji, njegovem predhodniku, načrtih za prihodnost in še čem. Intervju si oglejte v spodnjem posnetku ali si ga preberite v naslednjih vrsticah.
Pred kratkim ste bili imenovani na mesto župnika v Rogaški Slatini. Kakšni so prvi vtisi o novem okolju?
Okolje mi je novo in mi ni novo. Novo mi je v toliko, ker prihajam sem kot župnik, ni novo pa v toliko, ker je bil moj oče iz Rogaške Slatine in imam tukaj tudi nekaj sorodnikov, tako da sem v Rogaško večkrat zahajal. Tudi novo mašo in sicer ponovitev nove maše sem imel tukaj pred 25 leti. To okolje je lepo, urejeno, takšno kot je med našimi griči, mi je pisano na kožo in mi je domače, zato se tukaj zelo dobro počutim.
Kot ste že omenili, gre za vam dobro znano področje. Kot vem, prihajate iz Bistrice ob Sotli, pred 15 leti ste kot kaplan službovali v Šmarju pri Jelšah. Ste se razveselili, ko ste izvedeli, da zopet prihajate v Obsotelje?
Zadeva je bila takšna: ko so nastale nove škofije, sem jaz do letošnjega 1. avgusta bil župnik in dekan v župniji Ljutomer, ki po razdelitvi škofij na celjsko, mariborsko in musrskosoboško spada pod Mursko Soboto. V murskosoboški škofiji je dovolj duhovnikov, ni pomanjkanja, ni župnij v soupravi, tudi v naslednjih 30 letih, tako kažejo izračuni, bo, hvala Bogu, tam dovolj duhovnikov. Naša celjska škofija in tudi mariborska nadškofija pa ima precejšnje pomanjkanje, saj to ljudje vedo, in je mnogo duhovnikov, ki upravljajo po dve župniji, v prihodnosti bo tega še več, ker je premalo novih poklicev. K meni je prišel generalni vikar škofije gospod Jože Kužnik in me prijazno povabil, če bi se hotel vrniti nazaj v domačo celjsko škofijo. Vsak je rad blizu doma. Moram pa reči, da sem 9 let služboval v Ljutomeru in preživel čudovita leta med zelo dobrimi, plemenitimi ljudmi in ko sem prihajal sem v Rogaško, sem si rekel: preden pridem sem, bom molil za te ljudi in za sebe, da bi se lepo razumeli, da bi lepo sodelovali, da župnija imela en duhovni utrip in da bi tudi materialno postorili vse tisto, kar je še treba. Naj se ob tej priliki javno zahvalim mojemu predhodniku g. Janezu Kraševcu, nadžupniku in večletnemu dekanu, ki je 40 let garal na tej župniji, kar je izjemno. Ko sem gledal zgodovinske zapise, kako dolgo so bili duhovniki tukaj, od leta 1307 so zapisi z nekaterimi manjki, sem ugotovil, da je bil verjetno najdlje med vsemi in mu izrekam še enkrat veliko zahvalo za vse, kar je storil in tega ni bilo malo, ampak ogromno.
Glede na to, da prihajate iz teh krajev, vas ljudje že dobro poznajo, pa vendarle, za tiste, ki vas še niso imeli prilike spoznati, kdo je Jože Vehovar?
Jože Vehovar je župnik in duhovnik, ki je z veseljem duhovnik, predvsem bom pa rekel takole: k vsakemu človeku sem vedno želel pristopiti najprej kot človek, najprej smo vsi ljudje, potem smo kristjani, potem so družinski očetje, matere, smo duhovniki in razni poklici, zato ob tej priliki tudi pozdravljam vse tiste, ki jim pravimo, da so ljudje dobre volje, odprtega srca ne glede na to ali so verni ali niso verni. Moram še reči, da Jože Vehovar samega sebe spoznava najbolj ob ljudeh. Ko sem bil v Velenju, v mestu, ki mi je tudi pri srcu, kakor tudi Šmarje, Celje, kjer sem deloval, sem srečal toliko ljudi in se srečujem tudi danes z njimi pa s Šmarčani, s Celjani, nekateri so verni, drugi niso verni. To niti ni v prvem planu. V prvem planu je človek, takšen kot je, vesel, razigran, žalosten, potrt, včasih tudi izmučen. Z njim se srečamo, pogovorimo, če smo kristjani tudi skupaj zmolimo, slavimo Boga, tako pač poteka naše življenje.
Omenili ste že vašega predhodnika g. Kraševca, ki je, kot ste tudi že sami omenili, pustil velik pečat župniji Rogaška Slatina. Vam je morda težko, ko stopate v njegove čevlje, vas je strah, če boste zmogli nadaljevati njegovo delo?
Ne, strahu nimam, ker se mi zdi, da gre vsak človek svojo pot. Še več, tudi ko sem prišel v Ljutomer, sem stopil na pot svojega predhodnika g. Izidorja Beleberja. Rekel bom takole: spoštuj tisto, kar so naredili predniki, tvoji predhodniki in si z vsem srcem prizadevaj, da bi tudi ti storil kaj dobrega, ne zato, da te bodo hvalili, ampak za dobro ljudi, za dobro Cerkve, ki ji pravimo, da je naša duhovna mati.
Ćemu boste na novem delovnem mestu dali glavni poudarek?
V nedeljo en teden po mojem prihodu smo že imeli srečanje z Župnijskim pastoralnim svetom, ki smo ga razdelili na dva dela: pastoralno – duhovni del delovanja v župniji in materialni del. Patoralno – duhovni del pomeni, kaj župnija sama dela, kaj bo načrtovala v prihodnje To je redno dušno pastirsko delo, se pravi verouk, pogrebi, krsti, duhovne obnove, srečanja s starši, Karitas, mladina. Tri dejavnosti vidim na duhovnem področju. To so mladi, to so družine, zakonci in to so tisti, ki so onemogli in ostareli. Na materialnem področju pa nas najprej čaka obnova ostrešja pri sv. Trojici, ki že poteka in je res nujno potrebna, potem pa ostale stvari po programu, ki smo si ga zadali, najprej do novega leta, nato pa imamo tudi dolgoročne načrte, ki sem jih v obrisih že pokazal župnijskemu gospodarskemu svetu, da bi tako delali in živeli v dobro nas vseh.
G. Jože Vehovar, najlepša hvala za vas čas.
Tudi vam in vsem, ki bodo tale prispevek pogledali in vsem, ki spremljajo Kozjansko.info.
v/t/f: mK
