Koncert Big banda Šentjur, ki se je zgodil v soboto, 12. junija, na Mestnem trgu je predstavljal krasen uvod v Šentjursko poletje. Samozavestni in sproščeni nastopi glasbenikov ter pravi blagi poletni večer so bili čudovita kulisa za zadovoljstvo številnega občinstva.
Veliko premalo podobnih glasbenih dogodkov sem doživel, da bi lahko sodil, če je Big band Šentjur vrhunski sestav, lahko pa rečem, da so me navdušili. V šentjursko glasbeno sceno, ki je močno prepojena z tradicijo zborovskega petja in čeprav na tem področju dosega solidno raven, vnaša povsem drugačno energijo. Prinaša veliko tistega, kar smo pogrešali: džezovski temperament, rockovsko sodobnost v čudovitem spektru zvokov trobent, saksofonov, pozavn … Gostja Nina Pušlar je sicer dobrodošla, toda ob domačih pevcih Maticu Plemenitašu in solistih Boštjanu Jagru, Marku Goležu in drugih, bi jo brez težav lahko tudi pogrešali. Bravo bigbendovci. Nekaj kritike pa le ne bi škodilo povezovalki programa slivniški »gobčni« Slavici van der Minnen. Če odpišem njene težave z angleščino, je malo pretiravala s svojim prizadevanjem, da bi ustvarjala sproščeno vzdušje. Njene improvizacije so kar nekajkrat brez potrebe postale pregrobe. Čeprav ni kaj reči: zadeve se je lotila korajžno in drugače, kot smo navajeni recimo pri Aniti Koleša.
Ob tovrstnih dogodkih se večkrat spomnim, da so bili Ipavčevi kulturni dnevi na svojem začetku leta 1990 zasnovani kot pestri poletni glasbeni dogodki, ki naj bi sčasoma postali ustaljena (terminsko in vsebinsko) in širše poznana poletno zabavna glasbena ponudba Šentjurja. Zdi se, da sedaj prihaja čas, ko bi to zamisel skupaj z atraktivnimi Pihalnim orkestrom, Big bandom, različnimi ansambli, odličnimi domačimi solisti in pevskimi zbori lahko začeti uresničevati. Prostor je še težava, toda skupaj s šentjurskimi “križankami” bi se morda le dalo kaj skombinirati.
t/f: FK / Šentjurske novice
