V petek, 21. maja, domala istočasno sta bila dva koncerta. V farni cerkvi sv. Jurija je prepeval ŽPZ skladateljev Ipavcev, v telovadnici v Gorici pri Slivnici pa je imela svoj nastop vokalna skupina Kresnice. Tekal sem od enega prizorišča do drugega ter poskušal ujeti njune odmeve.
»Ipike« tokrat drugače
Pred leti se je zdelo, da se ŽPZ skladateljev Ipavcev izgublja v povprečju, toda zdaj se zdi, da so se dekleta in gospe le ujele. Zbor je sicer še vedno maloštevilen, na tem koncertu je pelo samo 21 pevk, toda splošen vtis je zdaj bistveno boljši. Zbor se je pomladil, glasovno konsolidiral, dobil novo zborovodkinjo, in tako ima vse pogoje, da postane uspešen. Pravzaprav je že uspešen, vsaj z nastopom v farni cerkvi je to dokazal. Zborovodkinja Mojca Volavšek je očitno zadetek v polno.
In še morda nekaj kritike. Za moje razumevanje je zbor preveč »statičen«, je tradicionalen pevski zbor. Bolj cenim, če pevci poleg ubranega petja ponudijo tudi nekaj dodatne ustvarjalnosti, spektakla, dinamične igre, duhovičenja, dobro spremno besedo …, pač popestritev, zabavo. Tega žanra »Ipike« očitno ne gojijo. Jim pa očitno ležijo bogoslužne pesmi.
Tudi gostujoči Cerkveni mešani zbor iz Podčetrtka, ki ga prav tako vodi Mojca Volavšek, je nastopil odlično, tako da je bil pevski večer dovolj pester.
Kresnice gredo naprej
Tudi Kresnice moram pohvaliti. Okrepile so se številčno in glasovno, pojejo samozavestno, in se jih že da z užitkom poslušati. Tudi njihov repertoar ni samo klasičen zborovski, rade pojejo popevke, evergrine, ter poskušajo publiko zabavati tudi z govornim programom, inštrumentalno spremljavo ter celo z lastno video produkcijo.
Nina in Barbara Gradič ter Saša Jagodič sicer še niso tovrstne profesionalke, toda punce vedo, kaj hočejo, in to je spodbudno. Njihov problem je, da se v tem vzporednem delu koncerta preveč ukvarjajo same s seboj in s svojo zborovodkinjo Metko Bevc, ki je, kot vse kaže, alfa in omega skupine.
Nastop so imele v lepo pripravljeni telovadnici (pravzaprav v polovici telovadnice), obisk ni bil ravno hudo množičen, nič posebnega pa ni bil tudi njihov gostujoči Planinski pevski zbor iz Žalca. So si pa privoščile že kar atraktiven nastop treh mladenk s flavtami iz Glasbene šole. Do njihovega programskega lista se nisem uspel dokopati, zato tudi ne vem, kdo so bile in kaj so igrale.
Tudi Zgornji trg poje
17-članski zbor Društva Zgornji trg je imel to soboto že svoj 5. letni koncert. Termin je bil malo ponesrečen, kajti v istem času so Šentjurčani v Hruševcu množično navijali za košarkarje, zato je bil obiski bolj skromen.
MePZ Zgornji trg seveda ne gre ocenjevati z istimi vatli kot »elitne« šentjurske zbore, glasovno in generacijsko nimajo pogojev za » 1. ligo«, toda radi pojejo in uživajo v petju in v druženju, kar pa je tudi pomembno. Kljub temu pa bo njihova zborovodkinja le morala nekaj ukreniti, kajti nekaj pregrobih glasov zboru po nepotrebnem znižuje ceno. Imajo pa zato solistko Tino Vengust in harmonikarja Andraža Freceta, ki sta dodana vrednost.
t/f: FK / Šentjurske novice
Dodajamo še strokovno oceno apriske Jurjeve revije pevskih zborov
Vrhunska Jurjeva revija odraslih pevskih zborov
Glasbeni dogodek v prijetno in okusno urejeni dvorani v POŠ Blagovna si velja zapomniti zaradi vsebinske, programske in umetniške širine. Prireditev je zgledno organiziral in izpeljal JSKD Šentjur. Nastopilo je 13 pevskih zborov in vokalnih skupin, poustvarjalno napeto, živahno in urejeno. Pevci in zborovodje se zavedajo, kako pomembno delo si nalagajo, in so dokazali, da jim povprečnost ni merilo. Ker je zbore strokovno ocenjevala Danica Pirečnik, naj bo ta zapis samo moje osebno razmišljanje.
Nekoč se mi je ob podobni priliki zapisalo: »Glasba ni matematika, ni znanost, in se vrednostno uvršča na področje čustvovanja. Umetniška pot je strma in naporna.« Pevke, pevci in zborovodje so na tej reviji dokazali, da so velik del te strmine že premagali s poustvarjalno energijo, obogateno z znanjem in občutljivim odnosom do glasbe in njene sporočilne vrednosti.
Programski koncept revije je imel veliko dobrih in tudi dobro izpeljanih idej in volje sprejemati tudi zahtevnejšo literaturo. Če bi revija predstavljala splošno merilo, potem se ni bati za prihodnost zborovske poustvarjalnosti. Zborovodje, ki imajo lastnosti raziskujočih glasbenikov, so dosegli popolni zvok, intonančno zanesljivost in pevsko sproščenost. Bolj občutljivo oblikovanje dinamike bi nas ob skrajnih pianissimih popeljalo v resnične
globine glasbenega počutja.
Ipavci so v ta prostor zaorali, bogato uspeva iz njihove rasti, današnji sopotniki pa jo razvijajo v žlahtne sadove. Vsem iskrene čestitke.
