Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Afera Igrišče na mivki: Igrišče na mivki nam bo menda res »izvolilo« župana



Zgodba o izgradnji igrišča na mivki se nadaljuje in sedaj ni več dvoma, da bo posegla tudi v jesensko volilno dogajanje. Vprašanje je le še, do kod bo segla, kdo bodo akterji te zgodbe in kdo bo tisti, ki se bo zadnji smejal. Sodeč po zaključkih zadnje seje občinskega Nadzornega odbora (NO), bi to lahko bila opozicija.

NO je sicer bistveno popravil svoj prvo (neuradno) oceno o 133.000 € porabljenega javnega denarja za znano igrišče v Hruševcu in je pristal na občinsko številko 113.000 €, toda še vedno vztraja, da je bila investicija izvedena negospodarno in da je bilo v povezavi z njo storjenih več nepravilnosti, ki jih je označil celo za nezakonite.

Zakaj skrivanje pred javnostjo?

Odkar se zgodba o igrišču na mivki vrti po šentjurski javni sceni, je ves čas aktualna dilema, ali ima javnost pravico biti seznanjena s celovitim potekom dogajanja okrog te afere, ali pa ima pravico le do končnega poročila NO in odločitve občinskega sveta? V ŠN smo prepričani, da je ves postopek nadzora javen in se zato tudi v nasprotju z voljo nekaterih vpletenih nismo pustili fizično odstraniti z njihovih sestankov. Pač s tistih, za katere smo uspeli zvedeti. Na zadnji seji NO, ki je bila 8. junija, podpredsednica Marija Budiša niti ni več zahtevala, da sejo zapustim, temveč je v imenu NO samo izrazila željo, da bi radi delali sami in v miru. Ker pa je dejala, da me ona osebno ne bo za vrat vlekla ven in da zaradi nje lahko tudi ostanem, prikimala ji je tudi gospa Skok, člani NO Pušnik, Gajšek in Zatler pa so bili tiho, sem s precejšnjo mero nelagodnosti obsedel na svojem stolu.

To pa seveda še zdaleč ne pomeni, da so javnosti na razpolago vsa dejstva o tem problemu. Zapisnike NO mi občinska uprava sicer posreduje (na posebno pisno zahtevo), vsi drugi dokumenti (pogodbe, poročilo izvedenke, vmesna poročila NO in odzivna poročila občinske uprave, …), čeprav niso označeni z interno ali zaupno, za kar tudi nimajo nobene zakonske osnove, pa javnosti še vedno niso dostopni. Zakaj se tako občinska uprava kot NO izogibata javnosti, lahko le ugibam.
Glavni vzrok je verjetno v tem, da so oboji navajeni dela za zaprtimi vrati, kjer pač ni treba tako paziti na vsako besedo in obojim ostaja dovolj manevrskega prostora za t.i. kravje kupčije. Da je vloga javnosti še kako pomembna, nesporno kaže dosedanji potek razčiščevanja afere Igrišče na mivki; zdi se, da bi brez medijev vse skupaj, podobno kot Ipavčeva 17, že zdavnaj poniknilo v pozabo.

Naj opozorim na 3. točko 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki pravi: »Ne glede na določbe prvega odstavka se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije …«. In za javna sredstva in opravljanje javnih funkcij v tem primeru zagotovo gre.


Lahko Občina toži Šentjurske novice?

Neuradno so me dosegle govorice, da sta župan Tisel in direktor občinske uprave Palčnik sklenila narediti konec vpletanju ŠN v »njune« zadeve in na sodišču zaščititi svoje dobro ime in ugled občinske oblasti. Če je to res, bo seveda zanimivo, kajti v tem primeru pač ne gre za napako ŠN, podobno dobjanski »Love story«; po preverjenih informacijah jaz kot avtor zapisov do sedaj še nisem storil nobenega kaznivega dejanja. V najslabšem primeru sem le razmeroma s preveliko angažiranostjo spremljal spor med občinsko upravo in občinskim NO, kar je seveda lahko razlog za osebne zamere, ni pa kaznivo. Toda gospoda z Občine imata na razpolago občinsko pravno službo, ki je morda drugačnega mnenja. Zaenkrat resnih skrbi še nimam, toda pri sodnikih se nikoli ne ve. Po Partljiču: zdaj, ko imamo demokracijo, je treba še bolj paziti, kaj rečeš. In še bolj, kaj zapišeš.

»Imperij« vrača udarec preko medijev

V sredo, 9. maja, je župan Tisel sklical odlično obiskano novinarsko konferenco, na kateri se je odločno spustil v boj »z mlini na veter« na temo izgradnja odbojkarskega igrišča na mivki. Zavrnil je praktično vse pomembnejše ugotovitve občinskega Nadzornega odbora (NO) in tudi nekatere navedbe izvedenke Špenger Benkove. Na tapeti so se znašli tudi mediji, v prvi vrsti ŠN, ki so objavile največ neuradnih informacij in komentarjev.

»Čudni postopki« Nadzornega odbora

Župan Štefan Tisel je povedal, da se je v zvezi z izgradnjo igrišča na mivki (IM) pojavilo v medijih veliko neresnic in podtikanj, zgodilo pa se je tudi nekaj »čudnih dogodkov«. NO je očital, da je sredi postopka posredoval Odboru za proračun in občinsko premoženje (OPOP) in s tem tudi javnosti poročilo izvedenke in svoje delno poročilo, OPOP pa je te zadeve obravnaval, ne da bi spoštoval dejstvo, da delno poročilo ni informacija javnega značaja, na sejo pa tudi ni povabil občinske uprave. Na sejo 1. junija, ko naj bi NO obravnaval odzivno poročilo, so prišli tudi predstavniki izvajalca (GIC), operativnega nadzor (ET Energotehna, g. Cvikl) in naročnika (Občina oziroma direktor Palčnik in Erika Kosi), toda nadzorniki z njimi niso želeli razpravljati in so jih odslovili. Enako je pogovor z občinsko upravo zavrnila tudi izvedenka Špenger Benkova, ker da je odgovorna samo Nadzornemu odboru.

Ker občinska uprava tako ni mogla predstaviti svoje resnice, je župan sklical novinarsko konferenco. Podobno nekorektno naj bi NO ravnal tudi glede poročila o nadzoru občinskega gospodarjenja s stanovanji, saj sploh ni upošteval odzivnega poročila občinske uprave.

Tisel je tudi komentiral nekatere očitke glede Ipavčeve 17. Državna revizijska komisija je res ugotovila dva prekrška, enega v povezavi z javnim naročanjem, drugega pa v zvezi z izbiro dražjega izvajalca, ker da se je občinska uprava tako izognila zamudam in je celo dosegla ugodnejše cene. Obe odločbi o prekrških še nista pravnomočni.

V primeru, da NO in izvedenka ne bosta upoštevala odzivnega poročila občinske uprave, je napovedal novega izvedenca in vključitev višje nadzorne inštitucije.

Igrišče na mivki je stalo le 113.000 €!

Podrobneje je dogajanje ob IM pojasnjeval direktor uprave Jože Palčnik. Vztrajal je, da je bila oddaja javnega naročila za IM povsem v skladu z zakonodajo in da je ugotovitev NO, da je šlo za načrtno »drobljenje« investicije, nepravilna. Izvajalcu je bilo plačano celo 242 € manj od predračuna in pogodbe (94.021 €), in je trditev NO, da je IM stalo 133.000 €, povsem neresničen podatek. Aneks k pogodbi (sklenjen 2 dni po podpisu pogodbe) za kovinsko ograjo v višini 20.088 €, da je vključen v prvotno ponudbo. Vsi stroški investicije (projekti, sanitarni kontejner, …) tako znašajo 113.000 € in so podrobno dokumentirani.

Odločno je tudi zavrnil poročilo izvedenke Benkove, ker da ni izdelano v skladu s sklepom NO (dejanske količine vgrajenega materiala po cenah na dan sklenitve pogodbe) in da je njena ugotovitev, da bi se dalo s širšim izborom izvajalcev znižati vrednost investicije, zgolj njena nedokazljiva domneva. Vztrajal je, da je cena 113.000 € dokazano realna.

NO je naredil tretje poročilo

NO je na seji 8. junija obravnaval odzivno poročilo občinske uprave (po izjavi župana Tisla poročilo ni informacija javnega značaja) in ponovil nekaj »trdih« sklepov iz prejšnjega poročila, kar nakazuje nadaljevanje vojne za IM oziroma za interpretacijo te investicije. Kaj je dobesedno zapisano v njihovi tretji verziji nadzornega poročila, seveda ni znano, ker njihovo poročilo ni dosegljivo, toda vsebinsko se bistveno ne more razlikovati od tistega, kar sem slišal na seji. Med drugim tudi naslednje ugotovitve:

– Dokumentacija o zakoličbi komunalnih vodov je fiktivna;
– Obstaja utemeljen sum, da je bila ponudba Almont PVC za dobavo kovinske ograje pridobljena naknadno in je služila za prikritje izpeljane nepravilnosti.
– Obstaja utemeljen sum, da zaračunana dodatna zemeljska dela niso bila opravljena in je poročilo pridobljeno naknadno.
– Investitor in izvajalec sta ceno kovinske ograje dogovorno prilagajala potrebam predračuna.
– Ponudba (količine, cene in opis del), ki je bila poslana ponudnikom na poziv, je zelo napihnjena, precenjena in je omogočila žongliranje s količinami, ker sta se pogodbenika (pogodba 430-113 v vrednosti 94.000 €) dogovorila za plačilo po situaciji na podlagi dejansko izvršenih del. To dokazuje tudi veliko število postavk, ki se niso izvajale in so se nadomestile s povečanji drugih postavk do skupne dogovorjene cene 94.000 €. To pa je tudi mejna vrednost, ko še ni potrebno izpeljati zahtevnejšega javnega naročila. Nenavadno je, da je obračunana cena 94.000 € skoraj enaka pogodbeni, čeprav naj bi se obseg del povečal.
– Aneks št. 1 (ki je brez postavljene cene!!!), ponudba 223a/2008 (ograja), obračunski listi št. 53, 64, obračunski listi gradbene knjige, ki vsebujejo povečane količine, so neverodostojne listine.
– Z nezakonitimi dejanji je bila omogočena neupravičena korist drugim. Igrišče na mivki je bilo preplačano v znesku 16.596 €.

Povzetek poročila oziroma ugotovitev NO je neuraden, občinska uprava mu lahko ugovarja v roku 15 dni. Čeprav je NO očitno upošteval številne pripombe iz prvega odzivnega poročila in je tudi krepko znižal očitano skupno oškodovanje javnih sredstev (zdaj samo še 16.500 €), so njegove ugotovitve še vedno alarmantne. Zlasti je pomembna ugotovitev pod št. 7, da gre za nezakonita dejanja, kajti po določilih 50. člena Statuta občine Šentjur je NO v tem primeru dolžan obvestiti Računsko sodišče RS, Finančno ministrstvo in morda celo kriminalistično službo.

Bo to zgodba o »šentjurski Patrii«?

Bomo sploh dočakali konec zgodbe »Igrišče na mivki«?

Težko ga je predvideti, toda zdi se, da je bolj pomembno, če se bo zgodil »pravočasno«, to je pred jesenskimi volitvami. Čeprav gre sedaj samo še za 16.500 evrov domnevnega oškodovanja, to vsoto pa bo občinska uprava v zadnjem odzivnem poročilu verjetno še malo sklestila, sta se obe strani pred očmi javnosti preveč globoko vkopali na svojih frontnih linijah, da bi zadevo lahko pometli pod preprogo. Ker NO očitno ne odstopa od svojih ugotovitev, župan Tisel pa je v tem primeru že napovedal novo izvedeniško ekspertizo, se lahko kaj kmalu zgodi, da se bo vse skupaj zavleklo daleč preko jesenskih volitev in končalo čez nekaj let na sodišču. Ali pa sploh nikoli.

Pri igrišču na mivki je pravzaprav še najbolj nedoumljivo, zakaj se je NO, ki je nesporno strankarsko sestavljen in ima v njem prepričljivo večino t.i. županova koalicija, spustil v nepomirljiv spor z dejansko svojo lastno občinsko oblastjo? Počnejo to člani NO iz čistega poštenja in idealizma, neodvisno od volje svojih strankarskih šefov? Ali pa je morda župan Tisel postal premočan hegemon in ga stranke načrtno poskušajo nekoliko »disciplinirati«? Morda se ga tudi znebiti? Nekaj od tega se bo pokazalo že na julijski seji OS, ko naj bi se občinski svetniki izjasnili, ali verjamejo občinski upravi ali nadzornikom. Seveda, le v primeru, da bo do takrat na OS priromalo dokončno poročilo nadzornikov. Kar nekaj indicev je v zraku, da se slednje ne bo zgodilo. Ali pa se bo OS s tem poročilom le »seznanil«, kar je običajna forma, ko se naši občinski svetniki izognejo svoji odgovornosti

In še to: Tisti, ki so opazili jumbo plakat ob cesti pred Šentjurjem, kjer neka agencija prodaja hišo vključno z zemljiščem v Hruševcu za 188.000 €, domnevno naj bi šlo za hišo Erike Kosi, opozarjajo na primerjavo s ceno 113.000 € za igrišče na mivki. Kot je rekel županski kandidat Marko Diaci, živ bog nas ne bo prepričal, da igrišče na mivki lahko stane več kot trisobno stanovanje.

 

t/f: FK / Šentjurske novice

 

 

*Na fotografiji nadzorni odbor šentjurske občine med junijskim zasedanjem

 

Uvodnik v ŠN

Igrišče na mivki in Šentjurske novice

Govorice so eno, osebno pa sem trdno prepričan, da ŠN zaradi pisanja o aferi »Igrišče na mivki« ne bodo prišle pred sodnike. Razlogov je kar veliko in vsi govorijo v naš prid. Najpomembneje je, da vsi objavljeni podatki temeljijo na dosegljivih virih, sicer neuradnih, kot takšni so bili tudi označeni, toda zapisanih in dokazljivih. Šentjurske novice so bile in so le pretežno neutralni opazovalec merjenja moči med občinsko upravo in občinskimi nadzorniki, greh pa naj bi bil storjen, ker smo s prevelikim simpatijami spremljali neenak spopad Davida (NO) z Goljatom (občinska uprava). Komentarji so po vsebini, zlasti ko gre za ugibanje o velikanskih vsotah, ki naj bi jih teoretično »zapucala« občinska uprava s svojim načinom oddajanja javnih naročil, seveda lahko sporni, niso pa sporni s pravno-formalnega stališča. Izhajajo iz znane ocene podžupana Artnaka, da so (bile) občinske investicije napihnjene za cca 30%. Drugi dve dejstvi, ki odločno govorita v naš prid, sta »lahkotni« predvolilni čas in pa »trde« ugotovitve NO, da je pri izgradnji IM dejansko prišlo do številnih nepravilnosti, ki s prstom kažejo na vodilne na Občini.

Enega in drugega se prav gotovo dobro zavedata tudi župan in direktor občinske uprave, zato ne verjamem, da bosta šla v nepredvidljivo pravdo, ki bi ju izstrelila visoko v orbito nepredvidljivega medijskega zanimanja, temveč bosta raje posegla po »tihi diplomaciji«, po bolj preprostem in bolj učinkovitem inštrumentariju za »discipliniranje« ŠN oziroma mene kot pisca in urednika. Za slednje imata na razpolago več kot dovolj možnosti, od zapiranja zanimivejših informacijskih pipic do odklanjanje poslovnega sodelovanja in ne nazadnje do odkritega odklonilnega odnosa do mene osebno. Seveda ne gre za nič novega, tovrstne težave sem imel z vsemi občinskimi garniturami od Grdine naprej, a sem jih vendarle vse preživel. Sicer težko, a vendarle. Kar njim ni uspelo. Izhodišča so jasna; meni gre za etično novinarsko, občinski ekipi pa za enako etično politično preživetje. Nihče v resnici ni življenjsko ogrožen, vsi pa imamo dovolj razlogov, da se počutimo ogroženi v svoji osebnostni integriteti. Kar tako v medijskem kot oblastnem smislu ni posebno zdravo.

Kako se rešiti iz tega neprijetnega položaja? Težko. Izhod iz afere Igrišče na mivki je izjemno pomembna načelna zadeva, ki je že zaradi imidža Šentjurskih novic in spoštovanja samega sebe ne morem in ne smem enostavno spregledati. Če ne zaradi drugega, pa zato, ker se je v tem primeru zgodilo prvič, da je del občinski politike, inkorporiran v Nadzornem odboru, vzel resno svoje poslanstvo. Jasno pa je, da ni moja naloga, da »kurim«, temveč da v službi javnosti opazujem in ocenjujem postopke tistih, ki po službeni dolžnosti ali iz kakšnih drugih razlogov »nalagajo na ogenj«. Problem pa je v tem, da je verjetno prav zaradi tega »opazovanja« postala »vojna« okrog sicer prav simpatičnega igrišča pri OŠ Hruševec totalna, brez pravih možnosti za podmizno premirje . Toda kljub predvolilni vročici, ali prav zato, gre še vedno za korektno poslanstvo medija.

F. Kovač
 

 

Povezava k novici Občine Šentjur – novinarska konferenca na to temo