Včeraj je skupina Mi2 izdala 6. studijsko ploščo z naslovom Rokenrol. Promocije v Ljubljani pri Popiju, kjer je bila posneta večina novih pesmi, se je ob članih benda, njihovih spremljevalcev, sodelavcev v bendu in novinarjih, udeležilo tudi nekaj znanih obrazov. Plošča Rokenrol je naprodaj izključno preko spleta, v prvih 10 minutah po začetku prodaje pa se je že prodalo več kot 100 kopij.

Ob tej priložnosti smo najprej spregovorili z vokalnim delom skupine Jernejem Dirnbekom in Tonetom Kregarjem, nato pa še z ekonomskim delom skupine Robijem Novakom in Miho Lamutom. Oba intervjuja preberite v spodnjih vrsticah, ne spreglejte tudi videoprispevka in bogate galerije fotografij.

 

Jernej in Tone: “V našem domačem okolju ustvarjajo ljudje, ki presegajo lokalne okvirje”

Z nami je zasedba, ki se je, sodeč po pred kratkim izdani Biografiji, želela poimenovati Rogaški reperji. Zakaj reperji, če ste rokerji?
Jernej: Ko smo bili mladi, smo bili, tako kot večina v tistih letih, še precej neumni, nismo razumeli vseh možnosti, ki jih ponuja glasbeno ustvarjanje, in mislili, da repa lahko vsak.

Če še ostanemo malo pri imenu. Ljudje so se nekako že navadili, da je Mi2, kljub drugačnemu imenu, zasedba 5 članov. Zdaj pa ste poskrbeli še za večjo zmedo. Ko ljudje pridejo na koncert, pričakujejo 5 članov, prikaže pa se jih 6. Že nekaj časa vas namreč spremlja Boštjan Imenšek, ki je poskrbel, da je zvok še bolj kitarski, bolj rokerski. Kako se je Mi2 spreminjal pred in po Boštjanu?
Tone: Jaz lahko rečem, da sem sicer zelo vesel, da je Boštjan z nami, tudi iz teh razlogov, ki si jih omenil. Čeprav pa je tukaj ena kolateralna škoda tega. Zdaj je večja gužva, zlasti na manjših odrih, in hrup, ki ga povzročajo naši dečki, je še malo hujši za moja ušesa. Ampak vseeno je Boštjan prinesel eno svežino in dinamiko v bend, da bom, ne glede na gužvo in hrup, potrpel.
Jernej: Jaz bi samo še tole dodal … izjemno fajn dečko, dober glasbenik, samo poje pa res … Če včasih dobimo večerjo na skupnih pladnjih, se moraš kar paziti, kam se vsedeš (smeh).
Tone: Ljudje pravijo, da je to zato, ker je s Kristan Vrha, samo jaz ne bi rekel, da je to tak.
Jernej: Jaz poznam enega, ki je golobe gojil na Kristan Vrhu. Tisti golobi so bili vsi šlang.

Danes v omejeni nakladi izide vaša 6. studijska plošča Rokenrol. Predvidevamo, da bodo zaloge, glede na priljubljenost benda in kvaliteto plošče, hitro pošle. Vas ni strah, da bi prišlo do izgredov, ko se bodo podivjani fani stepli za zadnje kopije plošče?
Tone: Si predstavljaš, kaka reklama bi to bila? Ne, mislim, da glede tega ni strahu. Ne se tepst. Za vsakega se bo našel en kos, vsaj za tiste, ki boste v prvih treh dneh naročili. Pozneje bo mogoče malo gužva, ampak do te naše plate boste prišli morda tudi v kakšni drugi obliki.

Navajeni smo že, da Mi2 večkrat postrežete s priredbami. Tudi tokrat je tako. Ob Ejsidisi Brigiti, v AC/DC preoblečeno Brigito z Ulice Maršala Tita, s plošče Čudo tehnike, je tukaj še Buldožerjeva Slovenija, ki je nastala ob obletnici Vala 202. Na plošči pa je tudi skladba Sladka kot med, ki je, kot nam je znano, priredba pesmi, ki jo je Jernej napisal za Srečka Zorka in njegov projekt Mojster Felix. Morda bi povedali kaj več o tem projektu in če vas še malo v šali vprašam, zakaj predelava lastnih komadov? Je morda prišlo do pomanjkanja navdiha za pisanje novih besedil?
Jernej: No, na srečo, lahko na vprašanje o pomanjkanju navdiha hitro odgovorim oziroma zanikam s tem, da je na plošči 14 naših skladb. Tudi če ne bi priredili teh treh, ki jih omenjaš, bi bilo na plošči avtorskega materiala več kot dosti, več kot za eno običajno slovensko ploščo. Zakaj pa smo ši še v to izdajo? Konkretno Brigita z Ulice Maršala Tita nam je od nekdaj bila izredno pri srcu …
Tone: … tudi poslušalcem …
Jernej: Zmeraj na novo smo jo uvrščali v naš koncertni program, nikoli pa nismo našli ene prave forme, kako naj zveni. Vedeli smo, da tista oblika iz leta 98, v kateri je posneta, ni prava. Do lani, ko smo skupaj obiskali koncert AC/DC, slišali tisti zvok, ki bi se ji podal, in potem v enih vajah naredili pesem ter rekli: “To mora it na plato.” Zgodba s Slovenijo je zgodba Vala 202. Enostavno je priredba preveč dobro izpadla, da bi jo pustili ležati v predalu. Ni bila izdana na nobenem drugem nosilcu zvoka in smo rekli, da nas nič ne stane, če jo uvrstimo tukaj zraven. Pesem je fajna, naj bo. Pesem Sladka kot med pa je, čeprav se fantje iz Mi2 niso nikoli pretirano indentificirali s projektom Mojster Felix, bila večini zelo blizu. Tu ima precej zaslug tudi Tone, ki je nekako forsiral, da bi jo tudi mi naredili, ker se mu zdi ena lepših balad ali šlagerjev. Na njegovo pobudo in tudi njegovo besedilo je nastala skladba, ki jo lahko prepoznamo kot tipičen Mi2 komad.
Tone: Če še jaz nekaj dodam … Ta pesem se me je, ko sem jo prvič slišal, na nek način dotaknila. Čeprav, kot rečeno, ta projekt je bil z enega drugega špila, namenjen eni drugi publiki, drugim izvajalcem, s katerimi se mi konkretno nismo mogli identificirati, ampak, kot sem rekel, pesem se me je dotaknila in ko sem jo prvič slišal, mi je bilo na malo egoističen način žal, da je ne pojem jaz. Seveda smo jo nato morali umestiti v naš kalup, uglasiti na naše akorde. Takrat sva se nekako dogovorila, Jernej je samo rekel: “Tona, če se ti ta komad tak dopade, če bi ga rad videl v kaki drugi preobleki, naredi en tekst na to.” Jaz sem razmišljal, na kakšno noto ta komad narediti, kakšno sporočilo mu dati. V tej pesmi sem na nek način v imenu vseh nas, oziroma vsaj 4, ki smo odraščali v Rogatcu v 80ih letih, dal ali vsaj poskusil dati en poklon odraščanju, mladosti, Rogatcu. To v bistvu ni ljubezenska pesem … oziroma je, ampak ne govori o prvi ljubezni, kot se na prvi pogled zdi, ampak o domačem kraju in odraščanju.

Tudi Rokenrol prinaša skladbe, ki so družbeno angažirane. Tako je prva izdana singlica Gretica že skoraj postala himna vseh nasprotnikov protikadilskega zakona, na plošči pa je tudi skladba Srečna družina, ki govori o incestu. Kot smo slišali, so bili vaši družinski člani proti objavi takšne pesmi. Zakaj?
Tone: Avtor izvoli (pokaže na Jerneja), jaz si bom Pilatovsko umil roke (smeh).
Jernej: Saj sem tudi avtor Gretice. Za Srečno družino ne vem konkretno, kdo od naših družinskih članov bi naj bil proti oziroma bili so pomisleki v tem, pesem da, vendar ali smo razmišljali o tem, da je ne bo kdo narobe razumel, da se mi norčujemo iz tega problema. Moj odgovor je bil, da že samo udejstvovanje skupine Mi2 skozi 15-letno kariero dokazuje, kam ciljamo, kam merimo v svojih sporočilih, da lahko to pesem narobe razumejo zgolj zlonamerni.

Zanimiva je pesem Mašne misli. Predvidevamo, da vodilnim na Svetem sedežu ne bo najbolj všeč. Mar ne bi, kot Rogatčani, zaradi solidarsnosti z vašim rojakom Antonom Stresom, malo počakali, ga pustili, da se privadi na nov položaj in šele nato začeli s proticerkvenimi opazkami?
Jernej: Glej, pesem Mašne misli, če jo preberemo dobesedno in razumemo, govori o trpljenju Jezusa Kristusa in o ljudeh, ki mu obračajo hrbet, torej zgodba, podobna tisti, ki se je zgodila pred 2000 leti. Cerkev bi lahko bila kvečjemu vesela, da se v popularni glasbi pojavi komad o tem, kar je v njeni inštituciji morda trhlo.
Tone: Jaz tudi mislim, da je to ena univerzalna problematika, univerzalno vprašanje in tudi univerzalen odgovor. Jaz, ki nisem avtor, ko sem to pesem prebral, je nisem niti najmanj razumel kot napad na samo inštitucijo, še manj pa na vero samo. Nasprotno, mislim, da ta komad v enem specifičnem jeziku govori o enem splošnem problemu. To je ena hipokrizija, ki smo ji vsakodnevno priča na vseh nivojih, zlasti na nekih inštuticionalnih nivojih. To je vse prej kot proticerkvena pesem, nasprotno!

Ob promociji nove plošče je bilo rečeno, da boste nastopali na vseh večjih rockerskih feštah Škisovi tržnici, mariborskih Lampijončkih … Klumpanje na Planini, kjer nastopate vsako leto, se ne omenja. To pomeni, da bo letos Klumpanje prvič brez Mi2?
Jernej: To je zgolj napaka tistega, ki je naše izjave povzemal. Seveda tudi letos igramo na Klumpanju v petek, 25. junija, ob 11h zvečer na Planini.

Kje v domačih krajih se bo lahko ploščo Rokenrol slišalo v živo?
Jernej: Vem, da smo konec avgusta v Makolah. Je še kaj tak blizu? Celje, …
Tone: Celje, Farovec drugega maja, ki ni zelo daleč, se pravi Slovenska Bistrica. Sicer pa niti še sami enostavno točno ne vemo, zato predlagam, da obiščete našo spletno stran www.mi2.si, kjer pod rubriko koncerti ažurno obveščamo o vseh potrjenih koncertih.

Če smo pri domačih krajih, v novih pesmih lahko slišimo verze, kot so: “Jaz pa hotu sem v svet, svojo zvezdo ujet in jo pustil v Rogatci venet,” tudi v Biografiji Mohor Hudej Rogatec opisuje zgolj kot majhen del velike delavske menze. Morda se nam samo zdi, a nekako opažamo, da poudarjate beg možganov iz teh manjših krajev, morda celo menite, da so kraji kot Rogatec nestimulativni za umetniško dušo.
Tone: To je v bistvu zelo delikatna tema. Naša izkušnja definitivno govori temu v prid, ne bi pa je poudarjal kot neko absolutno resnico. Nenazadnje, v našem domačem lokalnem okolju ustvarjajo ljudje, ki presegajo lokalne okvirje, ki so neverjetno ustvarjalni. Je pa vprašanje, če jih lokalna skupnost prepozna kot ljudi, ki silijo ven iz povprečja, in dobijo potrebno podporo. Je pa žal neka slovenska značilnost, da moraš najprej uspeti v velikem svetu, da te tudi doma prepoznajo v tej maniri. Seveda pa moram poudariti, da smo s svojega lokalnega okolja vedno dobivali močno podporo. Mislim, da tu ni bilo nikoli nobenih kratkih stikov. Z veseljem se vračamo tja, tam imamo sogovornike, prijatelje. Zato mogoče ta trditev delno drži, v celoti pa definitvno ne.

Tone Kregar, v začetku leta ste bili uvrščeni na prestižno lestvico najbolj vplivnih ljudi Obsotelja in Kozjanskega. Uživate v ostalih članih benda zdaj več spoštovanja?
Jernej: Nedvomno, če lahko jaz odgovorim (smeh).
Tone: Bojte se me (smeh). Mislim, da razen Jerneja, ki sem mu to sam povedal, niti ne vedo za to. Mislim, da bodo morali bolj ažurno obiskovati vašo spletno stran, ki je, mimogrede, odlična.

Robi in Miha: “V normalnem ekonomskem poslu je zadeve treba delegirati”

Basist Robi Novak je v preteklosti opravljal funkcijo menedžerja skupine, Te posle zdaj prevzema Miha Lamut, ki s skupino sodeluje tudi kot vodja tehničnih asistentov, roudijev. V prvih minutah od začetka prodaje, smo ju vprašali, kako sta zadovoljna s številom prodanih plošč. 

Z nami je, če smem uporabiti ta izraz, ekonomski del skupine Mi2. V manj kot 10 minutah ste prodali več kot 100 plošč. Kako ste zadovoljni s tem?
Robi: Jaz sem kar presenečen, nisem si mislil, da bo šlo tako dobro. Pričakoval sem, da jih bo šlo 100 v enem tednu, tako da vsaka čast.

Torej to dokazuje, da je Mi2 tržna niša, ki se prodaja?
Robi: Jaz ne bi ravno rekel tržna niša. To je bolj nek brand, ki je že 15 let na sceni. Ljudje očitno to cenijo in tistih 1000, ki si ploščo želi imet, jih jo bo očitno kupilo.
Miha: Jaz bi mogoče v procentih spregovoril. Če pogledamo naklade drugih bendov, ki so milijonske in tako naprej, vidimo, da je več kot 10 procentov že šlo v 10 minutah. Bogati, če to ni uspeh, pol pa ka’ čemo (smeh).

 

Kot smo slišali, Miha postaja menedžer skupine. Robi, zakaj mu boste predali to funkcijo?
Robi: V vsakem normalnem ekonomskem poslu, kjer se biznis širi, je z ekonomskega vidika jasno, da je treba zadevo delegirati. Torej, predajati nižjemu menedžmentu ali vršnemu menedžmentu. Miha je ravno to. On prevzema velik del poslov od mene. Jaz bom še vedno ostal pri tistem papirološkem, računovodskem in ekonomskem delu. Za vse, kar se tiče logističnih zadev pri špilih samih in na licu mesta pred tem, pa je zdaj zadolžen Miha, ker on največ ve, kaj se na licu mesta dogaja, je tudi vodja roudijev, naših tehničnih asistentov. To pomeni, da je pravi človek za to.

Miha, kot vodja roudijev skrbiš, da se bend dobro počuti, da so urejene zadeve z organizatorji, da je na koncertih hrana in pijača … Je članom benda zahtevno ugoditi?
Miha: Saj vidiš, vedno nosim rokavice. To je pravi dirty job in komaj čakam, da me dajo na Discovery (smeh). Mogoče bi bilo nekaj let nazaj to delo kontroliranje, da paziš, da se ti ga ljudje ne nažerejo (smeh), danes pa je to res užitek. Sicer je veliko telefonskih klicev, organizacije, ampak sem res vesel, da lahko to delo opravljam. Hvala dečkom, za ponujeno priložnost.

Sicer Mi2 niso nikoli skušali biti komercialen bend, a prvi podatki o prodaji plošč že nakazujejo na komercialen uspeh.
Robi: Pri takšni nakladi se o nekem blaznem komercialnem uspehu ne moremo pogovarjati. Namen izdaje te plate je bil butična izdaja za res največje fane, ki so se danes zagrebli v prvih minutah. Izkupiček je namenjen pokrivanju stroškov. Založniki in vse ostalo, kar sodi v kakršenkoli ekonomski smisel stroškov benda, smo si sami. Sicer imamo sponzorje Pošto Slovenije, ŠOU v Ljubljani in Sazas, ki so nas podprli. Tako lahko vidite, kdo so meceni, ki še cenijo kvalitetno slovensko glasbo. Za vse ostale stroške smo pa sami.

Vajin najljubši komad z nove plate?
Robi: Jaz se nekako ne morem odločit, kar je v bistvu dobro. Če bi se lahko, bi to pomenilo, da bi mi bila dva ali trije všeč, ostali pa ne.
Miha: Jaz bi tudi za vse ostale lahko povedal, da sem brez nekih vrednostnih sodb, ampak ker sem ravno bil od samega začetka priča nastajanju komada Štajersko nebo, od kar je vzklila ideja junija lani, ko sva se s Tončem peljala iz špila na Koroškem proti domu, je zame to Štajersko nebo.

Več fotografij v galeriji na Kozjansko.info (klik)

t/v: Marko Kovačevič
f: Egon Horvat