Slovenci postajajo vedno bolj zahtevni občani, saj se vse bolj zavedajo svoje vloge v občini. Občani tako želijo živeti v urejenem in zdravem okolju, zato jih vedno več išče sebi primerno občino. Ptujska Akademija Sirius je skupaj s Fakulteto za upravo iz Ljubljane pripravila lestvico Občina presežkov, ki primerja razvojne potenciale slovenskih občin.
Lestvica temelji na primerjavi podatkov za leto 2008 in 2009 po posameznih kazalnikih in upošteva, kakšen napredek (oz. presežek) ali zaostanek je posamezna občina v omenjenih letih naredila. Vsi kazalniki predstavljajo indeks, njihova izbira pa je naslonjena na modele mednarodnih raziskav.
In kako so se odrezale občine Kozjanskega in Obsotelja?
Najvišje uvrščena je Bistrica ob Sotli, in sicer na 52. mestu. Na sredi med 210 upoštevanimi občinami sta Rogatec na 95. in Šentjur na 96. mestu, medtem ko so ostale občine dokaj nizko: Kozje 171., Rogaška Slatina 192., Šmarje pri Jelšah 193., Dobje 194. in Podčetrtek na 198. mestu.
Avtorji analize se zavedajo, da je med občinami kar nekaj takih, ki so za kakovost življenja in razvoj že do sedaj naredile veliko in imajo zaradi nekoliko manj manevrskega prostora.
Iz tega razloga morda ne čudi, da je bila leta 2007 med 193 občinami Rogaška Slatina na 57. mestu, Bistrica ob Sotli pa na 158.
Naj 10 slovenskih občin presežkov: 1. Log – Dragomer, 2. Slovenj Gradec, 3. Majšperk, 4. Velenje, 5. Pivka, 6. Krško, 7. Postojna, 8. Radlje ob Dravi, 9. Straža, 10. Sveti Tomaž, …
Upoštevani kazalniki
Gospodarski kazalniki:
– Dohodnina: je nadomestni kazalnik za BDP, vezan na ozemlje, na katerem ljudje prebivajo (ne pa nujno delajo)
– Bruto promet podjetij/prebivalstva: govori o gospodarski uspešnosti
– Število zaposlenih/1000 prebivalcev: končni cilj razvoja je ustvariti čim več delovnih mest, s čim višjo dodano vrednostjo
– Število s.p.: podjetniška iniciativa prebivalcev na področju malega gospodarstva
– Število kmetovalcev/1000 prebivalcev: na osnovi vseh raziskav gre za negativno korelacijo (manjše število kmetovalcev pomeni višjo razvitost)
– Gradbena dovoljenja za nestanovanjske objekte v m2/1000 prebivalcev: širitev poslovne dejavnosti v bližnji prihodnosti
– Nova stanovanja v m2/1000 prebivalcev: investicije v možnost bivanja, v bistvu je to vmesni kazalnik glede na človeški dejavnik
Človeški dejavnik:
– Demografski potencial (občina kot magnet za priseljevanje, rodnost, bodoči »delavci«, ki so danes v vrtcih in osnovnih šolah) + potencial v nekoliko daljši prihodnosti (poroke na 1000 prebivalcev) + psihološka stabilnost prebivalstva, merjeno skozi razmerje poroke/ločitve
– Izobraževanje na srednji in višjih ravneh, ki se v mednarodnih lestvicah štejejo za glavni »adut« prihodnosti.
Ekonomičnost delovanja občinske uprave:
– Razmerje med celotnimi odhodki občine in sredstvi za delovanje uprave in funkcionarjev. Kazalec izraža, vrednost vseh proračunskih odhodkov v občini na porabljeno eno denarno enoto sredstev za delovanje občinske uprave in funkcionarjev (ekonomija obsega). Kazalec je mera za porabo sredstev v zvezi z obsegom opravljenih aktivnosti in gospodarnostjo izvajanja teh aktivnosti v občini.
